V neki situaciji na posameznika navadno deluje več motivov hkrati, čeprav na koncu prevlada en motiv. Musek (1993) je zapisal, da je motivacijski pluralizem naše naravno motivacijsko stanje. Med različnimi motivi pa morajo obstajati določeni hierarhični odnosi, ki določajo, da bo v dani situaciji nadzor nad našim obnašanjem prevzel en motiv v večji meri kot drugi.
8 Slika 1: Hieararhija potreb po Maslowu (Musek in Pečjak, 1997)
V literaturi najpogosteje zasledimo "prioritetni seznam potreb" po Maslowu. Prvo stopnjo predstavljajo fiziološke potrebe (kisik, hrana, voda, spanje, spolnost, oblačila, dom ...). Te so najbolj "urgentne", močnejše od ostalih potreb, stanje nezadovoljenosti pri njih najtežje prenašamo. To pomeni, da bo posameznik, ki mu v veliki meri primanjkuje vsega, najmočneje čutil fiziološke potrebe, ki vladajo telesu, ostale potrebe so medtem potisnjene v ozadje.
Drugo stopnjo predstavlja potreba po varnosti, ki jo najbolj jasno izražajo dojenčki in otroci;
če izgubijo občutek varnosti, se odzovejo, kot da bi bili izpostavljeni nevarnosti. Znak za otrokovo potrebo po varnosti je tudi naklonjenost nemoteni rutini, ritmu. Otrok si želi predvidljivega, urejenega sveta. Otroci so nestrpni in negotovi, če starši v njihovih očeh ravnajo nepravično, nedosledno, nepošteno. Potrebujejo svobodo z natančno začrtanimi mejami in svet, ki je organiziran in strukturiran in ne sveta brez reda. Največjo vlogo tukaj igrajo starši in družina, saj otroke posebno vznemirjajo in strašijo prepiri, fizično nasilje, razveze, ločenost, smrt v družini. Zdrave in srečne odrasle osebe imajo v naši družbi potrebe po varnosti večinoma zadovoljene. Potreba po varnosti se pri odraslih izraža v splošni želji po stalni zaposlitvi, finančni neodvisnosti, po lastnem bančnem računu, po različnih zavarovanjih (zdravstvenem, pokojninskem, življenjskem). Prizadevanje za varnost se kaže tudi v običajnem dajanju prednosti vsakdanjim, domačim, znanim stvarem (Varga, 2003).
Tretjo stopnjo predstavlja potreba po ljubezni, pozornosti, stikih, skupinski pripadnosti, prijateljstvu, družabnosti. Te zahteve se oblikujejo, ko so precej dobro zadovoljene fiziološke potrebe in potrebe po varnosti. R. Varga (2003) navaja, da se še vedno podcenjuje pomen sosedstva, lastnega ozemlja, svojega razreda, svoje vrste, družine in pristnih odnosov na delovnem mestu, pa tudi pomen ljubezni kot zdravilne nujnosti – v pravem trenutku, v pravi količini in na ustrezen način.
SAMOAKTUALIZACIJA
UGLED
LJUBEZEN
VARNOST
FIZIOLOŠKE POTREBE
9
Četrto stopnjo predstavlja ugled oz. potreba po spoštovanju, priznanju, samospoštovanju, slovesu, statusu, prestižu. Te potrebe lahko delimo v dve skupini. V prvi skupini so želja po moči, po dosežkih, po uspehu, po obvladovanju in po samozavesti pri soočanju s svetom, po neodvisnosti in svobodi. Druga skupina so želje po slovesu, ugledu in prestižu, ki jih lahko definiramo kot spoštovanje ali cenjenje s strani drugih.
Ko so že vse potrebe zadovoljene, še vedno lahko pričakujemo, da se bosta pojavila nemir in nezadovoljstvo. "Človek mora postati to, kar je zmožen postati. Mora ostati zvest lastni naravi.
To potrebo lahko poimenujemo potreba po samoaktualizaciji." (Varga, 2003, str. 349)
Potreba po samoaktualizaciji se pojavi čisto na vrhu hierarhije potreb, gre za težnjo po samouresničevanju, po izpolnitvi in uresničevanju naših potencialov ter talentov. Način, kako se kaže ta potreba, se razlikuje od posameznika do posameznika. Samouresničitev temelji na osebnostni rasti z izpolnitvijo življenjske naloge, ki je lahko tako razcvet lastne kreativnosti kot tudi nesebično zavzemanje za pravične stvari (Stangl, 2002, v Varga, 2003).
Nezadovoljenost potreb nižjih stopenj težje prenašamo kot nezadovoljenost potreb višjih stopenj (lažje prebrodimo nezadovoljenost potrebe po ugledu kot pa npr. lakoto ali žejo), a ko so zadovoljene, nam nič več ne pomenijo, navaja Musek (1993). Psihološko in osebnostno pa so za nas pomembne višje potrebe, ki se razvijejo šele potem, ko so nižje potrebe vsaj približno zadovoljene.
Obstajajo pa določene okoliščine za zadovoljevanje osnovnih potreb. Omejitev teh okoliščin se razume kot omejitev možnosti za zadovoljevanje teh potreb. Med te okoliščine oz.
predpogoje Maslow prišteva: svobodo govora, svobodo početi to, kar si posameznik sam želi, dokler pri tem ne dela krivice drugim, svobodo izražanja, svobodo raziskovanja in iskanja informacij, zmožnost braniti se, pravičnost, poštenost, iskrenost.
Maslow potrebe deli še na potrebe pomanjkanja in potrebe rasti. Potrebe pomanjkanja so tiste, ki pomenijo življenjsko pomembna pomanjkanja v organizmu, "prazne luknje", ki jih moramo zadovoljiti že zavoljo zdravja. Pogosto morajo biti zadovoljene od zunaj, od drugih ljudi.
Maslow govori o regresivni moči nezadovoljenih potreb pomanjkanja, katere kadar so nezadovoljene, preprečujejo ali vsaj ovirajo rast oz. razvoj. Zadovoljitev potreb rasti pa pozitivno vpliva na zdravje.
Poleg potreb človekovo vedenje usmerjata dve vrsti sil. Prvo vrsto sil sestavlja strah pred izgubo varnosti (nagibanje k regresiji, strah pred tveganjem, ogrožanjem tega, kar že imamo, strah pred neodvisnostjo, svobodo, ločenostjo). Druga vrsta sil teži k celovitosti in edinstvenosti ter k polni funkcionalni uporabnosti vseh sposobnosti. Proces zdrave rasti oz.
razvoja je kot serija situacij proste izbire, s katerimi se sooča posameznik, ki se odloča med
10
varnostjo in razvojem, odvisnostjo in neodvisnostjo, regresijo in napredkom, nezrelostjo in zrelostjo (Varga, 2003).
Slika 2: Dve vrsti sil, s katerimi se sooča posameznik, po Maslowu (Varga, 2003)
Zadovoljitev potreb po varnosti, pripadnosti, ljubezni in spoštovanju je odvisna predvsem od drugih ljudi (okolja). Ljudje z nezadovoljenimi potrebami se bolj bojijo okolja in so s tem od njega bolj odvisni, v razmerju do ljudi so bolj ambivalentni, odvisni od pohval in simpatij.
Posamezniki, ki dosegajo stopnjo samouresničitve, so mnogo bolj samozadostni, mirni v sebi.
Zadovoljevanje potreb je pomembno tudi za otroke, ki morajo, kadar je le možno, odločati sami zase, saj tako krepijo svoje samozaupanje in pridobivajo lastno notranjo radost izkušanja.
Pomembno je, da jih pri samoodločanju spodbujamo in jim pomagamo, ko nas prosijo za pomoč. Nuditi jim moramo občutek varnosti in jih opogumljati k novim korakom, spoštovati moramo njihove odločitve (tudi umik), negovati njihove "rane" ter jim pomagati pogledati na dogodek iz drugega zornega kota, kadar je to potrebno. Skladno s hierarhijo potreb pri razvoju otrokovih posameznih sposobnosti lahko zaznamo splošni princip razvoja: otrok, ki že obvlada neke osnovne spretnosti (in ima zadovoljene osnovne potrebe), ne ostane na tej stopnji, ampak v pravem vzdušju pokaže spontano vnemo za osvojitev novih spretnosti in se hoče učiti dalje (Varga, 2003).
In kako naš družbeni sistem zadovoljuje oz. vsaj omogoča zadovoljevanje potreb posameznika? Maslow pravi, da je družba, ki bi hotela in zmogla zadovoljiti nižje potrebe svojih članov, "dobra družba". Predpostavljamo, da je za fiziološke potrebe v večini primerov dobro poskrbljeno, bolj vprašljiva je potreba po varnosti, saj družbene spremembe, pomanjkanje delovnih mest, zmanjševanje plač idr. prav gotovo negativno vplivajo na občutek varnosti mnogih posameznikov. Razprava o tem, kaj naj bi "dobra družba" jamčila, je nujna (Netzker, 1998, v Varga, 2003).
Tudi o tem, kaj naj bi jamčila "dobra šola". Gotovo je pomembno, da učencem nudi možnosti za zadovoljevanje potreb, najprej osnovnih fizioloških, kar je pravzaprav nujno – lačen, žejen, bolan učenec, se ne bo mogel učiti. Sledi potreba po varnosti − učenec, ki ga med odmorom nadleguje vrstnik, bo le stežka sledil učnim vsebinam. Sledi potreba po ljubezni – po prijetnih, spoštljivih, prijateljskih odnosih. Šele ko so vse te potrebe zadovoljene, nastopita potrebi po ugledu in samoaktualizaciji. Da "dobra šola" v ustreznem zaporedju zadovolji potrebe, pa ni pomembno le iz vidika dobrih učnih dosežkov, temveč tudi iz vidika kvalitete življenja.
VARNOST ODVISNOST
REGRESIJA NEZRELOST
ČLOVEK
RAST - RAZVOJ NEODVISNOST
NAPREDEK ZRELOST
11