Tudi razredniki so vprašalnike reševali skupinsko na šoli, kjer je vpisan učenec, ki ga ocenjujejo. Potekalo je v dveh skupinah, marca in aprila 2016. Reševanje vprašalnika je vodila avtorica raziskave, ki je po opisu cilja in namena raziskave, vsem hkrati podala navodila in po potrebi morebitna pojasnila. Vprašalnik ima 45 vprašanj, reševanje je trajalo okoli 15 minut za enega učenca.
Vsak razrednik je za vsakega učenca rešil svoj vprašalnik, zato je bil čas reševanja vprašalnikov sorazmeren številu učencev, ki so jih razredniki ocenjevali.
OCENJEVALCI ŠOLSKEGA OKOLJA
razredničarke (N=10) razrednik (N=1)
43
3.7 Postopki obdelave
Statistično obdelavo z raziskavo zbranih podatkov smo izvedli s pomočjo programa SPSS 22.
Z deskriptivno statistiko smo natančneje opisali spremenljivke, preučevane v raziskavi.
Zanesljivost vprašalnikov smo preverili s Cronbachovim alfa koeficientom. Hipoteze oz.
obstoj statistično pomembnih razlik med aritmetičnimi sredinami primerjanih skupin smo preverjali s pomočjo t-testa za neodvisne vzorce (razlike med skupinama smo testirali z Levenovim testom homogenosti varianc). Hipoteze smo sprejemali na nivoju 5 % tveganja.
Prostor kvalitete življenja smo za obe skupini učencev poenostavili in podatke primerjali s faktorizacijo. Po preverjanju zagotavljanja pogojev za izvedbo faktorizacije smo faktorje ekstrahirali po Hotellingovi metodi glavnih komponent ter ekstrahirane faktorje prikazali še matriki. Po varimax rotaciji smo izdiferencirali projekcije posameznih faktorjev na manifestne spremenljivke in s tem preverili razliko v kvaliteti življenja med obema skupinama učencev.
Da bi spoznali ključne razlikovalne elemente kvalitete življenja med obema skupinama učencev, pa smo uporabili diskriminantno analizo.
Rezultati so predstavljeni tabelarno in grafično ter interpretirani. Rezultate zadnjega, odprtega vprašanja, smo kategorizirali po vsebini in prikazali v tabelah.
44
4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA
4.1 Analiza odvisnih spremenljivk za vseh osem področij kvalitete življenja – globalni rezultati
4.1.1 Ocene želja, možnosti in kvaliteta življenja
V tabeli 11 so zbrani podatki o željah, možnostih v okolju in kvaliteti življenja za vseh osem področij kvalitete življenja. Podatki prikazujejo rezultate za učence osnovne šole s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom (v nadaljevanju OŠPP) in za učence redne osnovne šole (v nadaljevanju OŠ). Povprečne ocene želja in možnosti ter kvalitete življenja po posameznih področjih so prikazane še grafično. Pri opisu želja in možnosti smo dodali še analizo odprtega vprašanja, kjer so učenci zapisali/narisali, česa si najbolj želijo, starši in razredniki pa so zapisali, katera možnost se jim za učenca zdi najpomembnejša.
Kljub temu, da imajo učenci OŠPP v primerjavi z učenci OŠ na večini področij nekoliko nižje aspiracije (ocene želja), je njihova kvaliteta življenja v seštevku vseh osmih področij slabša kot pri učencih OŠ.
Pri učencih OŠPP razkorak med povprečnimi ocenami želja in možnosti v okolju znaša 0,40 (z nekoliko večjim standardnim odklonom -σ = 0,70), pri učencih OŠ pa le 0,004 (z nekoliko manjšim standardnim odklonom - σ = 0,62). Učenci OŠPP imajo v primerjavi z učenci OŠ nekoliko boljšo kvaliteto življenja le na čustvenem področju in področju fizičnega počutja.
Tabela 8: Analiza spremenljivk
Odvisne spremenljivke Vzgojno-izobraževalni program N Min Max M σ
ČUSTVENO PODROČJE
OŠPP
želje 19 1,00 5,00 4,68 0,48
možnosti 19 1,00 5,00 4,58 0,23
kvaliteta
življe-nja 19 1,00 5,00 0,11 0,49
OŠ
želje 19 1,00 5,00 4,74 0,45
možnosti 19 1,00 5,00 4,51 0,24
kvaliteta
življe-nja 19 1,00 5,00 0,23 0,46
MEDSEBOJNI ODNOSI
OŠPP
želje 19 1,00 5,00 4,62 0,36
možnosti 19 1,00 5,00 4,15 0,34
kvaliteta
življe-nja 19 1,00 5,00 0,47 0,55
OŠ
želje 19 1,00 5,00 4,56 0,34
možnosti 19 1,00 5,00 4,54 0,28
kvaliteta
življe-nja 19 1,00 5,00 0,02 0,45
45
46
KVALITETA ŽIVLJENJA OŠPP
želje 19 1,00 5,00 4,53 0,59
možnosti 19 1,00 5,00 4,12 0,33
kvaliteta
življe-nja 19 1,00 5,00 0,40 0,70
KVALITETA ŽIVLJENJA OŠ
želje 19 1,00 5,00 4,54 0,57
možnosti 19 1,00 5,00 4,53 0,24
kvaliteta
življe-nja 19 1,00 5,00 0,004 0,62
Globalna primerjava želja, možnosti in kvalitete življenja po osmih področjih kvalitete življenja je prikazana s pomočjo linijskega grafikona in prikaza s stolpci.
4.1.2 Želje učencev
4.1.2.1 Ocene želja učencev za vseh osem področij kvalitete življenja
Graf 3: Ocene želja učencev za vseh osem področij kvalitete življenje
Učenci OŠ so kar šest področij kvalitete življenja ocenili z višjimi ocenami kot učenci OŠPP
− čustveno področje, področja materialne blaginje, področje osebnostnega razvoja, področje fizičnega počutja ter področje samoodločanja in pravic. Na področjih fizičnega počutja in pravic je ta razlika najbolj opazna. Učenci OŠ imajo v primerjavi z učenci OŠPP na večini področij višje aspiracije.
Le na dveh področjih kvalitete življenja so želje učencev OŠPP večje oz. njihove aspiracije višje – na področju medsebojnih odnosov in še bolj opazno na področju socialne vključenosti.
Nivo aspiracij na področju socialne vključenosti je sicer nekoliko nižji pri obeh skupinah učencev. Učenci OŠ so to področje v povprečju celo najnižje ocenjevali (MOŠ=4,00). Učenci OŠPP si torej socialne vključenosti želijo bolj kot učenci OŠ, ni pa jim socialna vključenost najbolj pomembna.
4,68
4,62
4,11
4,57 4,58 4,58 4,37 4,68
4,74
4,56 4,16
4,63
4,79
4,63
4
4,79
3,6 3,8 4 4,2 4,4 4,6 4,8 5
OŠPP OŠ
47
Učenci OŠPP so z najvišjimi ocenami ocenili čustveno področje, področje medsebojnih odnosov in pravic. Čustveno področje in pravice so najvišje ocenili tudi učenci OŠ, po višini ocen pri njih izstopa še fizično počutje.
Zanimivo je, da sta obe skupini učencev izrazili nizek nivo aspiracij na področju materialne blaginje (MOŠPP=4,11, MOŠ=4,16).
4.1.2.2 Najpomembnejše želje po mnenju učencev
Da bi ugotovili, katera področja kvalitete življenja se učencem zdijo najpomembnejša, kadar jih navajajo sami, je bilo zadnje vprašanje vprašalnika za učence odprtega tipa: "Kaj se ti v tvojem življenju zdi najbolj pomembno – česa si najbolj želiš? Napiši s svojimi besedami ali narekuj učiteljici. Če želiš, lahko tudi narišeš."
Tako so učenci napisali, narekovali razredniku ali/in narisali, kaj se jim zdi najbolj pomembno, česa si najbolj želijo. Odgovore smo po njihovi vsebini kategorizirali glede na osem področij kvalitete življenja po Scallocku. Rezultati so zbrani v tabeli 12. Transkripcija podanih odgovorov na odprta vprašanja je v prilogi (Priloga 4).
Tabela 9: Najpomembnejše želje učencev − kategorizacija po področjih kvalitete življenja Skupno
število navedb (N)
UČENCI
Področja kvalitete življenja OŠPP
(N
Numerus (N navedb) izbranih področij je tako večji kot število reševalcev vprašalnika, saj smo preštevali izbrana področja v posameznih odgovorih, ne pa števila odgovorov. Pri učencih OŠ opazimo, da so v odgovorih v seštevku zajeli vsa področja, pri učencih OŠPP pa samoodločanja, socialne vključenosti in pravic s svojim odgovorom ni zajel noben učenec.
Učenci OŠPP so pogosteje izbrali možnost risanja kot učenci OŠ (risbe je narisalo 9 učencev OŠPP in le 3 učenci OŠ). Nekateri učenci OŠPP so zapisali zelo kratke povedi, dodali pa risbo.
Sklepamo, da so z risanjem lažje podali svoje mnenje oz. izrazili svoje želje. Risanje zato ocenjujemo kot ustrezno "dopolnilno" metodološko tehniko zbiranja podatkov pri učencih z MDR, saj jim daje možnost, da se izrazijo ne glede na njihove morebitne govorno- jezikovne ali bralno-napisovalne težave. Tudi sama oblika risb je drugačna. Učenci OŠPP so uporabili različne barve, kar nekaj jih je izpolnilo večjo ali celo površino lista, risbe so dodelane. Risbe učencev OŠ so v eni barvi (predvidevamo, da so narisane s pisalom, s katerim so učenci reševali vprašalnik), narisane so na nekoliko bolj abstraktnem nivoju.
Učenci OŠPP so najpogosteje navajali želje, ki se ujemajo s področji osebnostnega razvoja (10 navedb), medsebojnih odnosov (7 navedb), fizičnega počutja (7 navedb) in čustvenega področja. Na teh področjih so visoke aspiracije izkazali tudi s pomočjo ocenjevanja trditev.
48
Visoke ali ponekod celo višje aspiracije so učenci OŠPP z ocenjevanjem trditev izkazali še na področju samoodločanja in pravic, pa kljub temu teh področij samostojno kot pomembnih niso navajali. Deloma verjetno tudi zato, ker je ta področja težje opisati, po vsebini so kompleksnejša in višje v hierarhiji potreb.
Z ocenjevanjem trditev so učenci OŠPP najnižje ocenili področji materialne blaginje in socialne vključenosti, slednje tudi v odprtih odgovorih niso navajali. Materialno blaginjo so kljub nizki oceni navedli trikrat (enako učenci OŠ), na podlagi tega sklepamo, da so se učenci na materialno blaginjo kljub nižjim ocenam spomnili pogosteje, ker gre za nekaj konkretnega, bolj oprijemljivega, lažje opisljivega.
Učenci OŠ so najpogosteje navedli želje, ki po svoji vsebini sovpadajo s področji medsebojnih odnosov (12 navedb), osebnostnega razvoja (11 navedb), pravic (6 navedb) in čustvenega področja (5 navedb). Ta področja so bila tudi sicer med višje ocenjenimi. Le na področju medsebojnih odnosov so učenci OŠ imeli nekoliko nižje aspiracije kot učenci OŠPP, a so ga navedli večkrat (12 navedb). Le en učenec OŠ je v svojih odgovorih navedel socialno vključenost, tudi sicer je bila na tem področju pri učencih OŠ najnižja ocena aspiracij.
Samoodločanje, fizično počutje in materialna blaginja so bili navedeni po trikrat (od teh področij je bil iz ocen trditev le pri materialni blaginji opazen nižji nivo aspiracij).
Iz opisanega lahko povzamemo, da so učenci obeh skupin kot pomembne navajali predvsem želje iz področja medsebojnih odnosov, osebnostnega razvoja in čustvenega področja, kar se sklada tudi z razvojem interesov v obdobju osnovne šole. Razvidno je, da so jim pomembni predvsem prijatelji, šola in družina. Učenci OŠPP so pogosto navedli še želje iz področja fizičnega počutja (deloma verjetno, ker imajo pogosteje zdravstvene težave), učenci OŠ pa želje iz področja pravic. Učenci obeh skupin so redkeje navajali želje iz dveh področij, ki so ju tudi iz vidika aspiracij ocenili nižje, tj. iz področij materialne blaginje in socialne vključenosti (slednja je bila navedena le enkrat).
Opazimo, da so odgovori na odprto vprašanje dokaj skladni z ocenami, ki izhajajo iz ocenjevanja trditev o posameznih področjih kvalitete življenja, kar na nek način potrjuje ustreznost vprašalnika. Popolnega ujemanja v višini ocen posameznih področij in številu navedb pa seveda ni, saj je nivo aspiracij tako kot kvaliteta življenja kompleksen pojav, na katerega pomembno vpliva več dejavnikov, kot so družina, šola, vrstniki, sošolci, interesi temperament itd. Nivo aspiracij oz. želje in potrebe se lahko hitro in pogosto spreminjajo, zlasti v obdobju odraščanja, ko je učenec vsak dan deležen novih izkušenj in postavljen pred nove izzive, svoj sistem vrednot pa sproti oblikuje, dograjuje. Poleg nivoja aspiracij na samostojno izražanje želja med drugim vplivajo tudi kognitivne in govorno jezikovne značilnosti posameznika (opazili smo, da so odgovori učencev OŠPP nekoliko krajši, stavčne strukture preprostejše, opisi želja bolj konkretni).
49
4.1.3 Možnosti v domačem in šolskem okolju
4.1.3.1 Ocene možnosti učencev za vseh osem področij kvalitete življenja
Graf 4: Ocene možnosti učencev za vseh osem področij kvalitete življenje
Učenci OŠ imajo na večini področij kvalitete življenja boljše možnosti kot učenci OŠPP, izjema je le čustveno področje. Tam imajo učenci OŠPP nekoliko višje možnosti, kar verjetno posledica senzibiliziranega okolja, ki je sprejemajoče in učencem nudi možnosti za zadovoljevanje potreb na čustvenem področju.
V primerjavi z učenci OŠ imajo učenci OŠPP najnižje možnosti na področju materialne blaginje (MOŠPP=3,69) in socialne vključenosti (MOŠPP=3,46). Vzrok nižjim možnostim na področju materialne blaginje je verjetno različna socialno-ekonomska struktura družin, staršem učencev s posebnimi potrebami včasih dodatne stroške povzročajo tudi terapije, posebni pripomočki za otroke. Tudi materialne možnosti OŠPP so zaradi majhnega števila učencev manjše, čeprav so zaradi heterogenosti populacije potrebe pravzaprav večje.
Zaskrbljujoče so tudi slabše ocene na področju socialne vključenosti, saj je prav to področje tisto, kjer so učenci OŠPP imeli celo višje aspiracije kot učenci OŠ.
Opazne razlike med skupinama so še na področju medsebojnih odnosov, osebnostnega razvoja in samoodločanja.
4.1.3.2 Najpomembnejše možnosti po mnenju ocenjevalcev
Da bi videli, katere možnosti v okolju se zdijo najpomembnejše ocenjevalcem (staršem in razrednikom), je bilo zadnje vprašanje v vprašalniku za starše in razrednike odprtega tipa.
Starši so odgovarjali na vprašanje: "Katera možnost doma ali v okolici vašega doma se vam za vašega otroka zdi najbolj pomembna? Napišite s svojimi besedami."
4,58
4,15
3,69
4,01
4,58
3,88 3,46
4,51 4,63
4,54 4,38 4,51 4,75
4,51 4,33
4,74
0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 5
OŠPP OŠ
50
Razredniki so imeli podobno vprašanje: "Katera možnost v šoli se vam za vašega učenca zdi najbolj pomembna? Napišite s svojimi besedami."
Odgovore smo tako (kot pri učencih) kategorizirali po njihovi vsebini glede na osem področij kvalitete življenja po Scallocku. Rezultati so zbrani v tabeli 13. Transkripcija podanih odgovorov na odprta vprašanja je v prilogi (Priloga 4).
Tabela 10: Najpomembnejše možnosti okolja − kategorizacija po področjih kvalitete življenja
Skupno število navedb (N) STARŠI RAZREDNIKI
Področja kvalitete življenja OŠPP
(N navedb)
OŠ (N navedb)
OŠPP (N navedb)
OŠ (N navedb)
ČUSTVENO PODROČJE 26 10 8 4 4
MEDSEBOJNI ODNOSI 17 3 6 2 6
MATERIALNA BLAGINJA 3 0 0 0 3
OSEBNOSTNI RAZVOJ 29 10 4 12 3
FIZIČNO POČUTJE 12 5 2 1 4
SAMOODLOČANJE 16 2 3 3 8
SOCIALNA VKLJUČENOST 11 4 1 4 2
PRAVICE 4 1 0 0 3
Brez odgovora 9 3 6 0 0
Ocenjevalci so kot najpomembnejše najpogosteje navajali možnosti, ki po vsebini spadajo na področje osebnostnega razvoja. Od skupno 29 navedb so 22 navedb podali starši in razredniki učencev OŠPP, ki po tem sodeč prepoznavajo pomen in morda slabše možnosti osebnostnega razvoja za učence OŠPP. Slednji imajo na področju osebnostnega razvoja namreč dokaj nizko oceno možnosti (MOŠPP=4,01). Pri učencih OŠ je ta ocena za pol ocene višja (MOŠ=4,51).
Po številu navedb je na drugem mestu čustveno področje (26 navedb). Tako kot povprečne ocene možnosti na čustvenem področju so tudi številčne razporeditve navedb ocenjevalcev obeh skupin učencev za čustveno področje podobne, po čemer sklepamo, da bistvenih razlik med skupinama učencev na tem področju ni.
Po številu navedb je na tretjem mestu področje medsebojnih odnosov (17 navedb). Le 5 navedb je bilo pri ocenjevalcih možnosti učencev OŠPP in kar 12 pri učencih OŠ. Potreba po medsebojnih odnosih, prijateljskih stikih je pri učencih OŠ očitno bolje prepoznana, tudi možnosti imajo učenci OŠ na tem področju boljše (MOŠ=4,54, MOŠPP=4,15). Če pogledamo v graf 3, vidimo, da so želje učencev OŠPP na tem področju celo višje kot pri učencih OŠ.
Podobno velja za področje samoodločanja – pri ocenjevalcih možnosti učencev OŠPP je bilo navedeno petkrat, pri ocenjevalcih možnosti učencev OŠ pa kar enajstkrat. Hkrati imajo učenci OŠPP na tem področju bistveno nižje možnosti kot učenci OŠ (MOŠPP=3,88, MOŠ=4,51), čeprav med nivojem aspiracij na tem področju razlike niso tako velike (MOŠPP=4,58, MOŠ=4,63).
Učenci OŠPP imajo na področjih medsebojnih odnosov in samoodločanja slabše možnosti, ki so po majhnem številu navedb deloma celo "spregledane", zato bo obema področjema v smislu nudenja ustreznih možnosti potrebno posvetiti več pozornosti.
51
Na področju fizičnega počutja ni razlik v številu navedb, čeprav so pri učencih OŠPP možnosti na področju fizičnega počutja nekoliko nižje (MOŠPP=4,58, MOŠ=4,75).
Na področju socialne vključenosti so ocenjevalci možnosti učencev OŠPP pomen socialne vključenosti s svojimi navedbami poudarili osemkrat, ocenjevalci možnosti učencev OŠ pa le trikrat. Očitno so slabše možnosti in pomen socialnega vključevanja učencev OŠPP vsaj deloma opažene. Kljub temu, da imajo učenci OŠPP na področju socialne vključenosti celo višje aspiracije kot učenci OŠ (MOŠPP=4,37, MOŠ=4,00), so realne možnosti na področju socialnega vključevanja za učence OŠPP slabe (MOŠPP=3,46, MOŠ=4,33).
Tako pri starših kot razrednikih je bilo manj navedb na področju pravic in materialne blaginje, kar se ujema tudi z dokaj podobnimi ocenami možnosti za omenjeni področji.
Opazimo, da so odgovori staršev in razrednikov na odprti vprašanji dokaj skladni z ocenami, ki izhajajo iz ocenjevanja trditev o možnostih domačega in šolskega okolja. To na nek način znova potrjuje ustreznost vprašalnika. Na področjih, kjer so ocene možnosti podobne, opažamo podobno število navedb teh področij v odprtih vprašanjih (čustveno področje, fizično počutje, pravice, materialna blaginja).
Na področjih, kjer so razlike možnosti okolja med skupinama učencev večje, pa se razlikuje tudi število navedb teh področij. Pri tem opažamo dva vzorca:
- na področjih osebnostnega razvoja in socialne vključenosti je število navedb teh področij pri starših in razrednikih učencev OŠPP večje, zato tukaj sklepamo, da so slabše možnosti učencev OŠPP že prepoznane;
- na področjih medsebojnih odnosov in samoodločanja pa je kljub opazno slabšim možno-stim učencev OŠPP število navedb pri starših in razrednikih učencev OŠPP manjše, na podlagi tega sklepamo, da premajhne možnosti in nezadovoljene potrebe, želje učencev OŠPP na teh dveh področjih še niso dovolj prepoznane in upoštevane.
52
4.1.4 Kvaliteta življenja učencev na vseh osmih področjih kvalitete življenja
Graf 5: Kvaliteta življenja učencev za vseh osem področij kvalitete življenje
Pri interpretaciji grafa, ki prikazuje kvaliteto življenja, moramo biti previdni, ker višje vrednosti stolpca pravzaprav pomenijo slabšo kvaliteto življenja, saj višina stolpca ponazarja razkorak med željami, potrebami in možnostmi v okolju. Večji je ta razkorak, slabša je kvaliteta življenja. Negativne vrednosti na grafu pa pomenijo zelo dobro kvaliteto življenja. V tem primeru so bile ocene želja nižje od ocen možnosti v okolju. Učenci imajo v okolju celo več možnosti, kot bi jih potrebovali ali želeli in jim nekatere možnosti sploh niso tako pomembne. Negativne vrednosti kvalitete življenja so se sicer pojavljale samo pri učencih OŠ (na področjih materialne blaginje in socialne vključenosti), ne pa tudi pri učencih OŠPP.
Učenci OŠPP imajo kar na sedmih področjih kvalitete življenja (od skupno osmih) višje želje kot možnosti. Le na področju fizičnega počutja so želje enake možnostim v okolju, tukaj lahko sklepamo na dobro kvaliteto življenja. Učenci OŠ imajo želje višje od možnosti na šestih področjih (od skupno osmih), je pa razkorak med željami in možnostmi pri tej skupini učencev manjši.
Največji razkorak med učenci OŠPP in OŠ je na področju socialne vključenosti. Tega ne moremo zanikati, saj kvaliteta življenja prikazuje razkorak med intimnimi željami in možnostmi v okolju. Lahko pa kritično razmišljamo o realnosti teh želja pri učencih OŠPP. Ne gre zato, da bi jih ne podpirali, spodbujali, vendar so učenci pogosto manj zreli, manj realni in svoje socialne vloge morda še niso našli. Kaže pa, da so manj zadovoljni z druženjem s prijatelji izven šole, obiskovanjem kulturnih ustanov, družabnih in športnih prireditev, kar so normalna pričakovanja. Tudi učenci OŠ si najdejo svoj krog prijateljev, obiskujejo le nekatere dogodke in prireditve, pa zato ne trpijo. Gre tudi za vprašanje, kaj sami proaktivno storijo ali zmorejo storiti za izboljšanje tega položaja.
53
Najmanjša razlika v kvaliteti življenje med učenci OŠPP in OŠ pa se izkaže na področjih pravic, fizičnega počutja in čustvenega področja. To pomeni, da je kvaliteta življenja učencev v teh področjih podobna ali enaka, kar je dobro, saj znotraj teh področij najdemo po hierarhiji potreb nižje, a pomembne potrebe (fiziološke potrebe, potrebe po varnosti, ljubezni). Sklepamo lahko, da so v večji meri zadovoljene.
4.2 Analiza odvisnih spremenljivk po posameznih področjih kvalitete življenja
Zbrani podatki so za posamezna področja in podpodročja prikazani tabelarično, kvalitete življenja za posamezna področja pa zaradi boljše preglednosti še grafično. Kot že prej zapisano, moramo pri interpretacijah grafov, ki prikazuje kvaliteto življenja, biti previdni, saj višje vrednosti stolpcev pomenijo slabšo kvaliteto življenja, višina stolpca pa ponazarja razkorak med željami, potrebami in možnostmi v okolju. Večji je ta razkorak oz. višji je stolpec, slabša je kvaliteta življenja na tem področju. Negativne vrednosti na grafih pa pomenijo zelo dobro kvaliteto življenja, v teh primerih so bile ocene želja nižje od ocen možnosti v okolju.
4.2.1 Čustveno področje
Tabela 11: Analiza čustvenega področja po podpodročjih PODPODROČJA
Čustveno področje je eno izmed le dveh področij, kjer imajo učenci OŠPP nekoliko boljšo kvaliteto življenja kot učenci OŠ. Kljub temu, da so na čustvenem področju pričakovanja obeh
Čustveno področje je eno izmed le dveh področij, kjer imajo učenci OŠPP nekoliko boljšo kvaliteto življenja kot učenci OŠ. Kljub temu, da so na čustvenem področju pričakovanja obeh