Kvaliteta življenja pri otrocih s posebnimi potrebami, ki so se srečali s

Če je kvaliteta življenja koncept, ki podpira pozitiven odnos do človeškega življenja, je trpinčenje nezaželeno, a žal prepogosto spregledano dogajanje v življenju nekaterih otrok.

Otroško trpinčenje je socialni problem širom sveta, poudarjata Brown in A. F. Schormans (2014). Opredeljujeta ga kot vsako dejanje ali niz dejanj s strani staršev ali skrbnikov otroka, iz vidika odgovornosti, zaupanja ali moči, ki se kaže kot škoda, kot potencial za škodo, ali kot nevarnost za škodo otrokovemu zdravju, preživetju, razvoju ali dostojanstvu.

32

Otrokom, ki so bili žrtve trpinčenja, se lahko pomaga s konceptom kvalitete življenja tako, da se najprej poskrbi za osnovne potrebe (hrano, vodo, zavetje, varnost itd.), potem pa še za druge potrebe (izpopolnjujoče aktivnosti in spodbudno okolje).

A. F. Schormans s sodelavci (2011, 2002, 2009, 2007, v Brown in Schormans, 2014) je dokazala, da se otroci s posebnimi potrebami prav zaradi svojih posebnih potreb soočajo z višjim tveganjem, da bodo trpinčeni, posebne potrebe pa se lahko razvijejo tudi kot posledica trpinčenja (fizične, čustvene ali psihične posledice zaradi travm, zanemarjanja).

Brown in A. F. Schormans (2014) navajata še dve veliki študiji, ki sta raziskovali povezavo med otroci s posebnimi potrebami in trpinčenjem:

- Canadian Incidence Study of Reported Child Abuse and Neglect (podatke so zbirali v treh terminih: 1998, 2003, 2008): rezultati raziskav so pokazali, da imajo otroci s posebnimi potrebami vsaj trikrat večjo možnost (v primerjavi z otroki brez posebnih potreb), da bodo trpinčeni. V raziskavi so identificirali pet najpogostejših pojavnih oblik otroškega trpinče-nja (fizično nasilje, spolna zloraba, zanemarjanje, čustveno trpinčenje, izpostavljenost na-silju med partnerjema – slednje je bilo na novo dodano leta 2008). Ugotovili so tudi, da so otroci s posebnimi potrebami v primerjavi z vrstniki brez posebnih potreb trpinčenju pona-vadi izpostavljeni dalj časa, pri njih se hkrati pojavlja več oblik trpinčenja in le-to pri njih pušča več resnih posledic.

- Sullivan, Knutson (ZDA): pri raziskavi sta zajela več virov podatkov – šole, policije, centre za socialno delo. 31 % otrok s posebnimi potrebami se je že soočilo s trpinčenjem. Z razi-skavo sta ugotovila, da imajo otroci s posebnimi potrebami 3,4 krat večjo možnost, da bodo trpinčeni (otroci z motnjami v duševnem razvoju imajo 4 krat večjo možnost, da doživijo spolno zlorabo, 3,8-krat večjo možnost, da doživijo fizično zlorabo, 3,8-krat večjo možnost za čustveno trpinčenje in 3,7-krat večjo možnost za zanemarjanje; od vseh trpinčenih otrok, zajetih v vzorec, jih je 24,1 % imelo motnje v duševnem razvoju).

Vsi primeri trpinčenja pa niti niso prijavljeni. Za to Brown in A. F. Schormans (2014) navajata več razlogov:

- otroci s posebnimi potrebami niti ne prepoznajo trpinčenja in se ga posledično niti ne zavedajo;

- otrokom s posebnimi potrebami skromnejše besedišče in komunikacijske spretnosti otežujejo izpoved o trpinčenju;

- znaki trpinčenja so pogosto spregledani ali napačno diagnosticirani kot del posledice poseb-nih potreb;

- otrokom s posebnimi potrebami se ne verjame dovolj, dvomi se v njihovo verodostojnost;

- včasih se pojavljajo zavestne ali podzavestne težnje, ko posameznik noče videti ali prijaviti zlorab;

- poškodbe se včasih obravnavajo kot posledica posebnih potreb;

- strokovni delavci imajo ponekod premalo znanja in izkušenj z otroki s posebnimi potrebami.

Otroci s posebnimi potrebami so ranljiva skupina, Brown in A. F. Schormans (prav tam) navajata še druge rizične faktorje za pojav kakršnegakoli trpinčenja:

- pritisk na družino, ki ni dovolj pripravljena na otroka s posebnimi potrebami;

- premalo podpore staršem;

- vedenjske in psihične težave, ki se pojavljajo pri otrocih s posebnimi potrebami;

33 - nesamostojnost otrok s posebnimi potrebami;

- pomanjkanje zasebnosti;

- želja biti enak drugim družinam;

- premalo izobraževanja o spolnosti, človekovih in otrokovih pravicah, samozagovorništvu, zlorabah;

- izolacija, segregacija;

- socialna nemoč, družbeno razvrednotenje.

Kakršnekoli oblike trpinčenja ogrožajo osnovna področja kvalitete življenja (varnost, zdravje, razvoj, čustveno področje ...). Že samo zanemarjanje pomeni, da so ogrožene že osnovne potrebe otroka, ki vplivajo na kvaliteto življenja. Trpinčenje povzroča psihične in čustvene posledice, ki se pogosto napačno diagnosticirajo kot vedenjske težave (kar pušča manj možnosti za terapevtske obravnave). Najpogosteje so prav starši tisti, ki trpinčijo otroka, čeprav je jasno, da je družina osnovni gradnik kvalitete življenja.

Otroci s posebnimi potrebami imajo manj podpore, manj se jim verjame, nudi se jim manj opore in zaščite pred nadaljnjimi zlorabami. Pogosteje dalje živijo s tistimi, ki so jih trpinčili, storilci so redkeje kazensko ovadeni (Brown in Schormans, 2014).

Pristopi za izboljšanje kvalitete življenja lahko pozitivno vplivajo tudi na posledice trpinčenja.

Slika 3: Medsebojni vplivi posledic trpinčenja in kvalitete življenja (Brown in Schormans, 2014)

Brown in A. F. Schormans (prav tam) za izboljšanje kvalitete življenja in prevencijo spregledanega nasilja predlagata naslednje pristope:

- pozitivno vrednotenje otrok s posebnimi potrebami (ne racionalizirajmo, da je skrb zanje obremenjujoča, naporna, z namenom, da je trpinčenje manj obsojanja vredno – vsi otroci imajo popolnoma enako pravico do kvalitetnega življenja);

- krepitev konceptualnih temeljev kvalitete življenja za družinske člane in strokovnjake;

- vpeljava sistemskih in političnih sprememb;

- spodbujanje uspešnih strategij, močnih področij.

Poleg omenjene "dobre družbe" in "dobre šole" tudi "dober dom" tvori okolje, ki poleg aspiracij in želja, pomembno vpliva na kvaliteto življenja.

negativen vpliv

KVALITETA ŽIVLJENJA

pozitiven vpliv POSLEDICE

TRPINČENJA

34

2 CILJ RAZISKAVE

Cilj raziskave je analiza kvalitete življenja učencev osnovne šole s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom.