Obe skupini učencev imata podobno dobro kvaliteto življenja na podpodročju poznavanja in uživanja pravic, kar kaže, da učenci dobro poznajo svoje pravice in jih v svojem življenju tudi v večji meri uživajo.
Učenci OŠPP imajo slabšo kvaliteto življenja na podpodročju svobode izražanja mnenja in upoštevanja tega mnenja (znova – učenci OŠ imajo na tem podpodročju celo večje možnosti kot želje). Ta informacija je pomembna, saj nam pove, da naše učence premalokrat vprašamo
-0,16
poznavanje pravic uživanje pravic svoboda izražanja pomoč pravice v okolju
OŠPP OŠ
72
za mnenje in premalokrat upoštevamo njihovo mnenje. Ujema se z že ugotovljeno slabo kvaliteto življenja na področju samoodločanja. Izražanje mnenja, in potem upoštevanje tega mnenja je učencem OŠPP prav gotovo pomembno, saj so njihove aspiracije na tem področju celo nekoliko višje od aspiracij učencev OŠ.
V primerjavi z učenci OŠ imajo učenci OŠPP nekoliko slabšo kvaliteto življenja tudi na podpodročju, ki se nanaša na iskanje pomoči v primeru kršenja pravic. Ta možnost je slabša v domačem okolju, dobra pa v šolskem. Šola kot del podporne mreže učencev in staršev bi morda morala staršem pogosteje svetovati in jim predlagati, kje ter na kakšen način lahko iščejo pomoč v primeru težav oz. kršenja pravic.
Učenci OŠPP imajo boljšo kvaliteto življenja na podpodročju, ki se nanaša na spoštovanje pravic v okolju – obe skupini učencev imata tukaj podobne možnosti, le aspiracije učencev OŠPP so nekoliko nižje.
V odprtih odgovorih je dokaj nizko število navedb področja pravic – le deset. Učenci OŠPP jih niso navedli, jih je pa navedlo 6 učencev OŠ. Poudarjali so predvsem pomen spoštovanja pravic in enakosti pravic za vse učence. Eden od učencev OŠ je zapisal: "Najbolj si želim videti svet brez rasizma in diskriminacij, da smo vsi ljudje enakovredno obravnavani ne glede na raso, vero, spol. Želim si tudi, da bi se vsak lahko samostojno odločal glede svojega šolanja, službe, prihodnosti."Pomen pravic je izpostavil še en starš učenca OŠPP in trije razredniki učencev OŠ.
73
4.3 PREGLED POMENA RAZLIK V KVALITETI ŽIVLJENJA MED SKUPINAMA (PREVERJANJE HIPOTEZ)
S pomočjo t-testa za majhne neodvisne vzorce smo preverjali statistično pomembnost razlik med skupinama učencev. Ob tem smo razlike med skupinama učencev testirali z Levenovim testom homogenosti varianc. Za hipoteze je bilo določeno sprejemanje ob 5 % tveganju; za vrednosti t, večje od 1,96, se torej sklepa, da rezultat lahko posplošimo na celotno populacijo oz. da med primerjanima skupinama učencev obstajajo statistično pomembne razlike v kvaliteti življenja.
Tabela 19: Rezultati t-testa za posamezna področja kvalitete življenja
Področja kvalitete življenja OŠPP OŠ
Levenov test homogenosti varianc
t-test
F p t p
M 𝜎 M 𝜎
KŽ čustveno področje 0,11 0,49 0,23 0,46 ,099 ,754 -,818 ,419
KŽ medsebojni odnosi 0,47 0,55 0,02 0,45 ,444 ,509 2,750 ,009
KŽ materialna blaginja 0,41 1,08 -0,22 1,09 ,334 ,567 1,801 ,080
KŽ osebnostni razvoj 0,57 0,73 0,12 0,58 ,112 ,740 2,133 ,040
KŽ fizično počutje 0,00 0,64 0,04 0,42 6,021 ,019 -,210 ,835
KŽ samoodločanje 0,69 0,58 0,12 0,48 ,000 ,986 3,328 ,002
KŽ socialna vključenost 0,91 0,90 -0,33 0,97 ,006 ,940 4,059 ,000
KŽ pravice 0,06 0,61 0,05 0,52 ,372 ,546 ,029 ,997
KŽ 0,40 0,70 0,004 0,62 0,087 0,770 3,092 0,004
KŽ = kvaliteta življenja
Iz vrednosti t odčitamo, da obstajajo statistično pomembne razlike v kvaliteti življenja med obema skupinama učencev pri naslednjih področjih kvalitete življenja:
- medsebojni odnosi, - osebnostni razvoj, - samoodločanje, - socialna vključenost.
Na vseh naštetih področjih imajo učenci OŠPP slabšo kvaliteto življenja kot učenci OŠ. Ker se vsebinsko ta področja ujemajo z višjimi stopnjami hierarhije potreb po Maslowu, morda pri učencih OŠPP podcenjujemo pomen zadovoljevanja višjih potreb, tj. potreb po ugledu in samoaktualizaciji, deloma še celo potrebe po ljubezni. Glede na slabšo kvaliteto življenja na področju medsebojnih odnosov in socialne vključenosti namreč sklepamo, da učenci OŠPP pogosto nimajo dovolj dobro zadovoljene potrebe po ljubezni, ki se nanaša na prijateljstvo, stike z vrstniki, družabnost, skupinsko pripadnost itd. Ker pa imajo učenci OŠPP na podpodročju prijetni ljudje celo nekoliko boljšo kvaliteto življenja kot učenci OŠ, sklepamo, da so potrebe po ljubezni, ki se nanašajo na družino, v večji meri zadovoljene. Podpodročje prijetni ljudje se namreč nanaša na ljudi, ki imajo učenca radi, ga spoštujejo in skrbijo zanj.
Statistično nepomembne razlike na čustvenem področju in področjih fizičnega počutja, materialne blaginje in pravic nakazujejo, da so na stopnji fizioloških potreb in potrebe po
74
varnosti le-te obeh skupin učencev večinoma dobro zadovoljene. Kljub temu, da fiziološke potrebe in potrebe po varnosti predstavljajo najnižji stopnji hierarhije potreb, ti stopnji nista nepomembni, saj sta predpogoj za razvoj višjih potreb. Ob 5 % tveganju tako lahko na osnovi rezultatov t-testa potrdimo (ali zavržemo) nekatere hipoteze. Ob tem si bomo pomagali tudi s podatki deskriptivne statistike.
H1: Med učenci osnovne šole s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom in učenci redne osnovne šole obstajajo statistično pomembne razlike v kvaliteti življenja na čustvenem področju.
Kljub temu, da imajo učenci OŠPP na čustvenem področju nekoliko boljšo kvaliteto življenja oz. manjši razpon med željami in možnostmi (KŽ5OŠPP=0,11, KŽOŠ=0,23), vrednost t-testa z zelo nizkim oz. s celo najnižjim rezultatom (t=-0,818, p=0,419) jasno potrjuje, da med obema skupinama učencev na čustvenem področju kvalitete življenja statistično pomembnih razlik ni, tako da hipotezo 1 zavrnemo. Sklepamo, da okolje obeh skupin učencev nudi podobno dobre pogoje za zadovoljevanje čustvenih potreb.
H2: Med učenci osnovne šole s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom in učenci redne osnovne šole obstajajo statistično pomembne razlike v kvaliteti življenja na področju medsebojnih odnosov.
Na področju medsebojnih odnosov je kvaliteta življenja slabša oz. razpon med željami in možnostmi večji pri učencih OŠPP (KŽOŠPP=0,47, KŽOŠ=0,02). T-test je s tretjo najvišjo t vrednostjo (t=2,750, p=0,009) potrdil, da med obema skupinama učencev obstajajo statistično pomembne razlike v kvaliteti življenja na področju medsebojnih odnosov, hipotezo 2 s tem sprejmemo. S 95 % gotovostjo lahko trdimo, da imajo učenci OŠPP slabšo kvaliteto življenja na področju medsebojnih odnosov. Tako šolsko kot domače okolje učencem OŠPP nudi premalo možnosti predvsem na podpodročjih, ki se nanašajo na prijatelje in zaljubljenost. Če upoštevamo še pogoste težave na govorno-jezikovnem in socialno-emocionalnem področju, je jasno, da imajo učenci OŠPP več težav pri navezovanju in vzdrževanju ustreznih socialnih odnosov.
H3: Med učenci osnovne šole s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom in učenci redne osnovne šole obstajajo statistično pomembne razlike v kvaliteti življenja na področju materialne blaginje.
Učenci OŠPP imajo na področju materialne blaginje nekoliko slabšo kvaliteto življenja oz.
večji razpon med željami in možnostmi kot učenci OŠ, ki imajo možnosti celo več, kot bi si želeli (KŽOŠPP=0,41, KŽOŠ=-0,22). T-test je z nizko vrednostjo t (t=1,801, p=0,080) sicer potrdil, da med obema skupinama učencev v kvaliteti življenja na področju materialne blaginje statistično pomembne razlike ne obstajajo. Hipotezo 3 s tem zavrnemo. Kljub rezultatom raziskave, ki navaja, da je lažja MDR lahko v 36 % do 49 % determinirana z nižjim socialno ekonomskim statusom (Sprinthal, 1990, v Galeša, 1995), rezultati naših raziskav kažejo, da statistično pomembnih razlik na področju materialne blaginje med obema skupinama v vzorec zajetih učencev ni.
5 KŽ – kvaliteta življenja
75
H4: Med učenci osnovne šole s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom in učenci redne osnovne šole obstajajo statistično pomembne razlike v kvaliteti življenja na področju osebnostnega razvoja.
Učenci OŠPP imajo na področju osebnostnega razvoja slabšo kvaliteto življenja oz. večji razpon med željami in možnostmi kot učenci OŠ (KŽOŠPP=0,57, KŽOŠ=0,12). T-test je s četrto najvišjo vrednostjo t (t=2,133, p=0,040) potrdil, da med obema skupinama učencev obstajajo statistično pomembne razlike v kvaliteti življenja na področju osebnostnega razvoja. Hipotezo 4 sprejmemo. Kljub celo nekoliko nižjim aspiracijam učencev OŠPP so tudi njihove možnosti slabše – tako v domačem kot v šolskem okolju. Glede na raznolike potrebe učencev OŠPP jim je ustrezne pogoje za osebnostni razvoj verjetno še težje zagotoviti – česar so se morda hote ali nehote zavedali tudi ocenjevalci njihovih pogojev, ko so jih ocenili nižje kot ocenjevalci učencev OŠ. Predvsem ocenjevalci šolskega okolja učencev OŠPP so možnosti v šoli ocenili z nizkimi ocenami – deloma so bili kot specialni pedagogi do možnosti okolja morda celo nekoliko bolj kritični, saj sklepamo, dobro poznajo raznolike potrebe svojih učencev. Da starši in razredniki učencev OŠPP prepoznavajo pomen osebnostnega razvoja in ustreznih možnosti na tem področju, priča tudi visoko število navedb v odprtih odgovorih, ki se nanašajo na to področje. Pri vrstnikih z značilnim razvojem osebnostni razvoj verjetno ponavadi poteka z manj zapleti, bolj spontano.
H5: Med učenci osnovne šole s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom in učenci redne osnovne šole obstajajo statistično pomembne razlike v kvaliteti življenja na področju fizičnega počutja.
Učenci OŠPP imajo na področju fizičnega počutja nekoliko boljšo kvaliteto življenja kot učenci OŠ oz. celo izenačene želje in možnosti (KŽOŠPP=0,00, KŽOŠ=0,04). Vrednost t (t=-0,210, p=0,835) potrjuje, da razlika v kvaliteti življenja na področju fizičnega počutja med skupinama učencev ni statistično pomembna, hipotezo 5 zavrnemo. Kljub statistično nepomembni razliki pa opazimo, da boljša kvaliteta življenja na fizičnem področju pri učencih OŠPP dejansko izhaja iz njihovih nižjih aspiracij na tem področju, saj imajo tudi možnosti v okolju slabše kot učenci OŠ. Učenci OŠPP imajo v primerjavi z učenci OŠ nižje aspiracije na podpodročjih zdrava prehrana, šport, gibanje, počitek in zdravniška oskrba. Ali se pomena teh področij manj zavedajo ali pa jim enostavno niso tako pomembna, ne moremo z gotovostjo trditi. Jasno pa je, in primer fizičnega počutja to potrdi, da kvalitete življenja nikakor ne določajo samo možnosti v okolju, temveč tudi aspiracije posameznika. Ali je slednje priporočljivo spreminjati in kaj pravzaprav lažje spremenimo, aspiracije ali možnosti, sta vprašanji, vredni razmisleka.
H6: Med učenci osnovne šole s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom in učenci redne osnovne šole obstajajo statistično pomembne razlike v kvaliteti življenja na področju samoodločanja.
Učenci OŠPP imajo na področju samoodločanja slabšo kvaliteto življenja oz. večji razpon med željami in možnostmi kot učenci OŠ (KŽOŠPP=0,69, KŽOŠ=0,12). T-test je z drugo najvišjo vrednostjo t (t=3,328, p=0,020) potrdil, da med obema skupinama učencev obstajajo statistično pomembne razlike v kvaliteti življenja na področju samoodločanja. Hipotezo 6 sprejmemo.
Kljub nekoliko nižjim aspiracijam učencev OŠPP so tudi njihove možnosti samoodločanja pomembno slabše, kar priča o tem, da učencem z lažjo MDR vse premalo dopuščamo možnost odločanja in tudi učenja na lastnih napakah v varnem okolju, kar pa je pravzaprav pomemben element konstruktivističnega učenja. Pomemben je tudi podatek, ki nam ga da analiza odprtih
76
odgovorov, kjer je samoodločanje predvsem pri učencih OŠPP redkeje navedeno – po tem sklepamo, da je pomen tega področja vsaj deloma spregledan tudi pri tistih, ki s svojo vlogo oblikujejo okolje učencev – pri starših in razrednikih.
H7: Med učenci osnovne šole s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom in učenci redne osnovne šole obstajajo statistično pomembne razlike v kvaliteti življenja na področju socialne vključenosti.
Učenci OŠPP imajo na področju socialne vključenosti bistveno slabšo kvaliteto življenja oz.
večji razpon med željami in možnostmi kot učenci OŠ (KŽOŠPP=0,91, KŽOŠ= -0,33). T-test je potrdil statistično pomembnost razlik v kvaliteti življenja na področju socialne vključenosti obeh skupin učencev; vrednost t je bila pri tej postavki najvišja (t=4,059, p=0,000). Hipotezo 7 sprejmemo. V primerjavi s samoodločanjem je potreba po socialni vključenosti učencev OŠPP pri starših in razrednikih bolje prepoznana, saj je v odprtih odgovorih navedena večkrat.
Kljub višjim aspiracijam učencev OŠPP na tem področju, so njihove možnosti v okolju bistveno slabše.
H8: Med učenci osnovne šole s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom in učenci redne osnovne šole obstajajo statistično pomembne razlike v kvaliteti življenja na področju uveljavljanja pravic.
Učenci OŠPP imajo na področju pravic le nekoliko slabšo kvaliteto življenja oz. le nekoliko večji razpon med željami in možnostmi kot učenci OŠ (KŽOŠPP=0,06, KŽOŠ= 0,05). T-test je s svojimi rezultati (t=0,029, p=0,997) potrdil statistično nepomembnost razlik v kvaliteti življenja na področju pravic med obema skupinama učencev. Hipotezo 8 zavrnemo. Se pa znova pokaže vpliv nižjih aspiracij – kljub temu, da so pri učencih OŠPP možnosti na področju pravic nekoliko nižje, so nižje tudi želje učencev OŠPP, kar rezultira v zelo podobni kvaliteti življenja.
H9: Učenci osnovne šole s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom imajo slabšo kvaliteto življenja kot učenci redne osnovne šole.
T-test je potrdil statistično pomembnost razlik v kvaliteti življenja med obema skupinama učencev (t=3,092, p=0,004). A ne zanima nas le statistična pomembnost razlik, temveč tudi, ali je kvaliteta življenja pri učencih OŠPP slabša (ali boljša) kot pri učencih OŠ. Če seštejemo vseh osem področij kvalitete življenja in izračunamo povprečno, celotno kvaliteto življenja, ugotovimo, da imajo učenci OŠPP slabšo kvaliteto življenja kot učenci OŠ. Pri učencih OŠPP je razpon med željami in možnostmi (torej kvaliteta življenja) 0,40, pri učencih OŠ pa 0,004.
Kljub podobnim aspiracijam obeh skupin učencev so možnosti v okolju pri učencih OŠPP nekoliko nižje (MOŠPP=4,12, MOŠ=4,53), kar rezultira v slabši kvaliteti življenja. Standardni odklon je pri učencih OŠPP v primerjavi z učenci OŠ nekoliko večji pri željah, še večji pa pri možnostih in kvaliteti življenja. Gledano tudi posamično imajo učenci OŠPP slabšo kvaliteto življenja kot učenci OŠ. Učenci OŠPP imajo namreč boljšo kvaliteto življenja le na dveh področjih (čustveno področje, področje fizičnega počutja), pa še tukaj razlike med skupinama niso statistično pomembne. Na vseh ostalih šestih področjih imajo učenci OŠPP slabšo kvaliteto življenja, od tega so štiri področja taka, kjer so razlike statistično pomembne. Na osnovi t-testa ter primerjanih vrednosti kvalitet življenja po posameznih področjih in v celoti zaključimo s potrditvijo hipoteze 9, da imajo učenci OŠPP slabšo kvaliteto življenja kot učenci OŠ.
77
4.4 LATENTNI PROSTOR KVALITETE ŽIVLJENJA
Opis kvalitete življenja smo poenostavili in strnili za vsako skupino učencev s faktorizacijo.
Najprej je bila narejena analiza odvisnosti osnovnih spremenljivk za obe skupini učencev, kar pomeni, da smo izdelali korelacijske matrike s Pearsonovimi koeficienti korelacij za vse pare spremenljivk. Vse statistično pomembne korelacije med spremenljivkami so poudarjene s krepkim tiskom. Za statistično pomembne smatramo korelacije, ki so pod nivojem tveganja 0,05 (p0,05).
Tabela 20: Pearsonov koeficient korelacij med področji kvalitete življenja (OŠPP, OŠ) čustveno
Pri učencih OŠPP (bela polja) je največ statistično pomembnih korelacij pri področjih socialna vključenost, osebnostni razvoj, fizično počutje in medsebojni odnosi. Manj statistično pomembnih korelacij je pri čustvenem področju in pri področjih pravic, materialne blaginje in samoodločanja.
Pri učencih OŠ (modra polja) je največ statistično pomembnih korelacij pri področjih pravice, medsebojni odnosi, fizično počutje in osebnostni razvoj. Najmanj signifikantnih korelacij je pri čustvenem področju in področjih samoodločanje, socialna vključenost. Pri področju materialne blaginje ni zaznati signifikantne povezave z drugimi spremenljivkami.
Pogoj za faktorizacijo matrike je (poleg ustrezne KMO vrednosti in statistične pomembnosti Bartlettovega 𝜒2 testa) vsaj nekaj korelacij večjih od 0,300. Ta pogoj je zagotovljen pri obeh skupinah učencev.
Mere vzorčne adekvatnosti posameznih spremenljivk smo preverili z "anti-image" korelacijsko matriko.
Za vsako skupino učencev smo izdelali svojo matriko. Na diagonalah obeh matrik so za vsako manifestno spremenljivko prikazane mere vzorčne adekvatnosti (poudarjene so s krepkim tiskom). Vrednost teh mora biti vsaj 0,500.
78
Tabela 21: "Anti-image" korelacijska matrika manifestnih spremenljivk – OŠPP KŽ
Ker je mera vzorčne adekvatnosti pri učencih OŠPP premajhna na področju materialne blaginje in samoodločanja, smo ti dve področji izločili iz nadaljnje obdelave podatkov.
79
Tabela 22: "Anti-image" korelacijska matrika manifestnih spremenljivk – OŠ KŽ
Zaradi prenizke vzorčne adekvatnosti smo iz nadaljnje obdelave podatkov izločili spremenljivko materialna blaginja (njena vrednost je manjša od 0,500).
Ohranjenim manifestnim spremenljivkam za obe skupini učencev smo določili KMO vrednost in opravili Bartlettov test sferičnosti.
Tabela 23: Kaiser-Meyer-Olkinov (KMO) in Bartlettov test – OŠPP
KMO vrednost ,679
Bartlettov test sferičnosti Vrednost 𝜒2 42,981
Signifikanca ,000
KMO vrednost za celotno korelacijsko matriko je pri učencih OŠPP je 0,679, kar še zadošča pogojem za faktorabilnost matrike. Bartlettov 𝜒2 test je statistično pomemben (P≤ 0,050).
Rezultata nakazujeta, da je izvedba faktorske analize kvalitete življenja za učence OŠPP smiselna.
Tabela 24: Kaiser-Meyer-Olkinov (KMO) in Bartlettov test – OŠ
KMO vrednost ,628
Bartlettov test sferičnosti Vrednost 𝜒2 42,710
Signifikanca ,003
KMO vrednost za celotno korelacijsko matriko je pri učencih OŠ nekoliko nižja - 0,628, a še zadošča pogojem za faktorabilnost matrike. Bartlettov 𝜒2 test je statistično pomemben (P≤
80
0,050). Rezultata nakazujeta, da je izvedba faktorske analize kvalitete življenja tudi za učence OŠ smiselna.
Faktorje smo ekstrahirali po Hotellingovi metodi glavnih komponent. Število faktorjev smo določili po Kaiser-Guttmanovem kriteriju (𝜆 > 1). Dobili smo komunalitete manifestnih spremenljivk po faktorizaciji, in te predstavljajo delež variance spremenljivke, ki je pojasnjen s skupnimi faktorji.
Tabela 25: Komunalitete manifestnih spremenljivk po faktorizaciji – OŠPP
Manifestne spremenljivke Initial Komunalitete KŽ čustveno področje 1,000 ,786 KŽ medsebojni odnosi 1,000 ,768 KŽ osebnostni razvoj 1,000 ,612 KŽ fizično počutje 1,000 ,727 KŽ socialna vključenost 1,000 ,862
KŽ pravice 1,000 ,771
Tabela 26: Komunalitete manifestnih spremenljivk po faktorizaciji – OŠ
Manifestne spremenljivke Initial Komunalitete KŽ čustveno področje 1,000 ,599 KŽ medsebojni odnosi 1,000 ,741 KŽ osebnostni razvoj 1,000 ,736
KŽ fizično počutje 1,000 ,550
KŽ socialna vključenost 1,000 ,450
KŽ pravice 1,000 ,792
KŽ samoodločanje 1,000 ,593
Komunalitete pri obeh skupinah učencev so večje od 0,500 (razen ene pri skupini učencev OŠ), spremenljivke si delijo dovolj skupne variance.
Deleži pojasnjenih varianc so za obe skupini učencev podani v tabelah.
Tabela 27: Pojasnjena varianca – OŠPP
faktorji lastne vrednosti vseh faktorjev pred rotacijo lastne vrednosti ekstrahiranih faktorjev po rotaciji
𝜆 % variance F % (kumulativa) 𝜆 % variance F % (kumulativa)
Ekstrahirana sta bila dva faktorja (poudarjena sta z okrepljenim tiskom), ki pojasnita kar 75, 434 % variance sistema, kar je zelo dober rezultat.
Tabela 28: Pojasnjena varianca – OŠ
faktorji lastne vrednosti vseh faktorjev pred rotacijo
lastne vrednosti ekstrahiranih faktorjev po rotaciji
𝜆 % variance F % (kumulativa) 𝜆 % variance F % (kumulativa)
Ekstrahirana sta bila dva faktorja (poudarjena sta z okrepljenim tiskom), ki pojasnita 63,732 variance sistema, kar je nekoliko manj kot pri učencih OŠPP, a še vedno dober rezultat.
Ekstrahirana faktorja sta za obe skupini učencev prikazana še v matriki.
81 Tabela 29: Matrika ekstrahiranih komponent – OŠPP
ekstrahirani faktor
1 2
KŽ medsebojni odnosi ,868 -0,119 KŽ osebnostni razvoj ,764 ,165 KŽ socialna vključenost ,695 -,616 KŽ čustveno področje ,672 ,578 KŽ fizično počutje ,612 -,594
KŽ pravice ,567 ,670
Tabela 30: Matrika ekstrahiranih komponent – OŠ ekstrahirani faktor
KŽ socialna vključenost ,575 ,345
KŽ pravice ,581 ,674
KŽ – kvaliteta življenja
Po ekstrakciji faktorjev smo naredili še varimax (pravokotno) in oblimin (poševnokotno) rotacijo strukturne matrike. Pred rotacijo sta bili matriki normalizirani po Kaiserjevem postopku.
Rotacija varimax nam daje enostavnejšo strukturo kot rotacija oblimin, zato smo glede na Thurstonove kriterije enostavne strukture za interpretacijo izbrali matriki po varimax rotaciji.
Rezultat varimax rotacije so medsebojno neodvisni faktorji, kjer vsak pojasni svoj delež variance sistema. Z rotacijo so se vrednosti faktorskih uteži sicer spremenile, a delež celotne variance sistema, ki je pojasnjen z upoštevanimi faktorji, ostaja enak.
Tabela 31: Rotirana faktorska matrika po varimax rotaciji – OŠPP
faktorji
1 2
KŽ socialna vključenost ,928 ,041 KŽ fizično počutje ,853 ,000 KŽ socialna vključenost ,191 ,643 KŽ osebnostni razvoj ,603 ,610
KŽ – kvaliteta življenja
Z rotiranimi matrikami smo izdiferencirali projekcije posameznih faktorjev na manifestne spremenljivke. V tabelah 34 in 35 so prikazane korelacije med faktorjema in manifestnimi spremenljivkami. Iste korelacije so prikazane tudi grafično (graf 14).
82 Graf 14: Faktorske saturacije po varimax rotaciji – OŠPP in OŠ
Legenda: modri križci – OŠPP, rdeči krožci – OŠ, kvaliteta p – področje pravic, kvaliteta cp – čustveno področje, kvaliteta or – področje osebnostnega razvoja, kvaliteta mo – področje medsebojnih odnosov, kvaliteta sv – področje socialne vključenosti, kvaliteta fp – področje fizičnega počutja.
Pri učencih OŠPP prvi faktor pojasni kar 49,475 % variance celotnega sistema (skoraj polovico). Najbolj je saturiran s spremenljivkami: socialna vključenost, fizično počutje in medsebojni odnosi (po tem vrstnem redu). Glede na vsebino spremenljivk z najvišjimi saturacijami je to faktor odnosov z drugimi.
Pri učencih OŠPP drugi faktor pojasni 25,958 % variance celotnega sistema. Najbolj je saturiran s spremenljivkami: čustveno področje, pravice in osebnostni razvoj (po tem vrstnem redu). Glede na vsebino spremenljivk z najvišjimi saturacijami je to faktor spodbudnega okolja.
Pri učencih OŠPP drugi faktor pojasni 25,958 % variance celotnega sistema. Najbolj je saturiran s spremenljivkami: čustveno področje, pravice in osebnostni razvoj (po tem vrstnem redu). Glede na vsebino spremenljivk z najvišjimi saturacijami je to faktor spodbudnega okolja.