DEJAVNOST 3: »BELEŽNICE USPEHOV«

7.3.1 Opis dejavnosti

Otrokom uvodoma povem kratko zgodbo o polžku in veverički. Po končani pravljici se pogovorimo o tem, kaj je predstavljalo uspeh veverički in kaj polžku, pri čemer pridemo do spoznanja, da vsakemu predstavlja uspeh nekaj drugega. Nato se pogovorimo o naših uspehih in ugotovimo, da so stvari, ki predstavljajo uspeh, odvisne od vsakega posameznika. Po končanem pogovoru otrokom pokažem podolgovat trši papir, razdeljen na več delov. Povem jim, da si lahko vsak izbere en trak, nato pa jim razložim, da bo to njihova beležnica uspehov.

Ko bodo dosegli kakršenkoli uspeh, morajo to povedati vzgojiteljici ali meni in ga bomo zabeležili, vsak pa bo k napisanemu dodal risbo ali napis, oz. karkoli želi – nekaj, kar bo predstavljalo njegov uspeh. Nato na začetek svoje beležnice otroci dodajo nekaj, kar bo zaznamovalo njihovo beležnico, da jo bodo prepoznali. Tudi vzgojiteljice dobimo svoje beležnice, ki jih označimo. Skupaj se dogovorimo, kako bomo to storili, in vsak izmed nas označi svojo beležnico uspehov. Bistvo dejavnosti je občutek, da že drobni napredki pomenijo velik uspeh, s čimer se bomo srečevali skozi ves proces skupnih dejavnosti, saj bomo redno zapisovali naše uspehe.

54 Zgodba o polžku in veverički:

Polžek je počasi lezel po travi, veverička pa je prihitela mimo in mu pomahala, ta pa ji je ves zadihan pomahal nazaj. Tekala in tekala je mimo polžka, potem pa rekla: »Joj, kako sem bila danes uspešna, trikrat sem pretekla cel travnik.« Polžek pa je odgovoril: »Oh, jaz pa še nisem prišel do konca, ampak mi manjka še čisto malo.« Veverička je vzkliknila: »Polžek, to pa je uspeh!«

7.3.2 Opažanja izvajalke 7.3.2.1 Celotna skupina

Vsi otroci so pozorno poslušali uvodno kratko zgodbo o polžku in veverički. Pri obnavljanju sem dobila potrditev, da so res poslušali, saj so si zapomnili večino pomembnih podrobnosti, ki sem jih želela izpostaviti, npr. besedo »uspeh«. Ko sem jih vprašala, kdo je bil bolj uspešen, je kar nekaj otrok odgovorilo, da oba, pri čemer sem videla, da so razumeli bistvo, nekaj pa jih je odgovorilo, da veverička. Eno deklico sem vprašala, zakaj misli tako, in odgovorila je, da zato, ker je pretekla večjo razdaljo kot polžek. Tak odziv sem tudi pričakovala – ravno zato sem izpostavila tak problem, da smo skupaj ugotovili, kaj komu pomeni nek dosežek. Skupaj smo ugotovili, da sta bila oba enako uspešna, saj imata različne zmožnosti – nekateri se morajo za nek uspeh potruditi bolj kot drugi. Želela sem poudariti, da nek dosežek različnim ljudem predstavlja različen uspeh (ali celo neuspeh), kar sem tudi dosegla. Ko sem otroke vprašala, ali so kdaj že dosegli kakšen uspeh, in jih prosila, da jih povedo, s tem niso imeli težav, saj jih je večina želela izkušnje deliti z nami. Opažam, da pri večini otrok ni videti zadržanosti, ko je treba kaj povedati pred celotno skupino, in tudi pred mano nimajo nobenih zadržkov. Otroci so z zanimanjem poslušali drug drugega in bili neučakani, kdaj bodo lahko povedali svoje uspehe.

Tabela 1: Komentarji otrok o lastnih uspehih

»Jaz znam narediti preval.«

»Oči ni najdu lisice, pa jaz nisem najdla lisice. Sva pa najdla ježka.«

»Jaz se z rokami postavim tko in sem uspešen.«

»Preplezala sem celo plezalno steno. Čisto do vrha sem splezala.«

»S kolesom sem bil trikrat hitrejši od očija.«

55

»Ko sem bil majhen dojenček, eno leto star, sem bil velik kot oči in sem vozil avto in tekal in sem uspel nekaj nardit. Sem telovadil in dal gol in sem tko delu, ko sem bil že velik oči.«

7.3.2.2 Slabše sprejeti otroci Deček A ni bil prisoten v vrtcu.

Pri Dečku B sem med dejavnostjo opazila, da ne razume, o čem se pogovarjamo, zato ga nisem pred vsemi vprašala po njegovem uspehu, saj ga nisem želela izpostavljati. Pozneje, ko so ostali označevali svoje beležnice uspehov, sem ga vprašala, ali je že kdaj dosegel kakšen uspeh, in odgovoril je, da ne. Tudi, ko sem ga vprašala drugače, ni razumel, o čem sva govorila. O svojem uspehu je rekel le besedno zvezo, ki ni bila povezana s temo. Tako sem potrdila svoja domnevanja, da dejavnosti ni razumel. Kljub temu je označil svojo beležnico, čeprav ne na mestu, za katerega smo se dogovorili, kar pa ni predstavljalo bistva. Slednje je v tem, da je sodeloval in bil enakovredno vključen v dejavnost, čeprav nekaterih delov ni popolnoma razumel.

Deklica C je bila nekoliko bolj zadržana kot ostali otroci. Opazila sem, da se sama nerada izpostavlja pred celotno skupino, saj se ob tem ne počuti najbolje. Ravno zato sem se odločila, da je ne izpostavim, saj sama tega ni želela. Pozneje sem se individualno pogovorila z njo o njenem uspehu. Brez težav je komunicirala z mano, dobila sem celo občutek, da je bila vesela, ker je lahko na samem izrazila, kar je želela povedati. Iz povedanega sklepam, da je razumela, o čem smo govorili, čeprav se med dejavnostjo v pogovor ni vključevala. Njen komentar je bil:

»Jaz sem jahala konja in sem trikrat prispela in sem bila potem prva z njem.«

Deklica D ni bila najbolj navdušena nad sodelovanjem v igri, kar sem ugotovila z izraza na njenem obrazu, ki je sporočal, da ji ni do sodelovanja. Ko je videla, da drugi otroci sodelujejo in jim je pri tem prijetno, se je počasi sprostila tudi ona. Kljub temu je nisem želela izpostavljati pred vsemi in tudi sama ni želela govoriti o svojem uspehu. Po koncu dejavnosti – še preden sem uspela priti do nje – je sama prišla k meni in mi rekla, da mi še ni povedala uspeha.

56 7.3.3 Opažanja vzgojiteljice

7.3.3.1 Celotna skupina

Vzgojiteljica je opazila, da so otroci lepo sodelovali. Imeli so zelo izvirne ideje o tem, kaj je uspeh; niso se spomnili le lastnih, temveč tudi uspehov njihovih bližnjih. Vzgojiteljica je opazila, da so me otroci sprejeli, saj so večkrat spraševali, kdaj spet pridem in kaj bomo počeli, ter me pred mojim prihodom čakali. Nekateri otroci so med dejavnostjo dajali vtis, da ne poslušajo, vendar se je pri individualnem pogovoru izkazalo, da so bili kljub takemu vtisu prav vsi pozorni na dejavnost. Večina otrok je razumela bistvo dejavnosti in nauk zgodbe.

7.3.3.2 Slabše sprejeti otroci Deček A ni bil prisoten v vrtcu.

Deček B je bil nekoliko zadržan in se ni želel izpostavljati. Dejavnosti sprva ni razumel, vendar se je dodatna razlaga dobro obnesla, saj je po njej brez težav risal na svojo beležnico.

Deklica C se ni želela izpostavljati in opaziti je bilo zadržanost. Dobro je bilo, da se je tokrat še ni izpostavilo pred vsemi.

Deklici D se je tako kot pri drugih načrtovanih aktivnostih videlo, da ne bi sodelovala, vendar je bila vseeno vključena in je poslušala, čeprav ni želela ničesar povedati.

Slika 1: Beležnice uspehov (Vir: Lastni arhiv fotografij)

57 Slika 2: Izpolnjene beležnice uspehov

(Vir: Lastni arhiv fotografij)