DEJAVNOST 5: »POIŠČITE TISTE, KI JIM PRIPADATE«

7.5.1 Opis dejavnosti

Dejavnost je namenjena razmisleku o sprejemanju drugih in različnosti med nami ter pogovoru o prijateljstvu in zavrnjenosti. Ta dejavnost za krepitev občutka skupinske pripadnosti predstavlja uvod v pogovor o sprejetih in slabše sprejetih ljudeh v družbi na način, primeren otrokom – preko igre. Tako se postopoma prehaja na sodelovalne igre, ki omogočajo, da se vsi počutijo sprejeto in enakovredno.

V prvem delu igre si vsi na čelo prilepimo listek z znakom, pri čemer obstajajo trije različni znaki. Nato dam otrokom navodilo, da zunaj na dogovorjenem prostoru poiščejo mesto, ki mu

62 pripadajo, pri tem pa se ne smejo pogovarjati (lahko sicer uporabljajo neverbalno komunikacijo, vendar jih na to posebej ne opozorim, temveč jih prepustim njihovim idejam sporazumevanja). Po prostoru so razporejeni listi, označeni z enakimi živalmi, otroci pa se morajo ustrezno razvrstiti.

V drugem delu igre skrijem znake živali na druga mesta in nam zamenjam znake na čelu. Znaki najbolj priljubljenih otrok ne pripadajo nobeni izmed skupin, kar predstavlja izhodišče za pogovor o sprejetosti in zavrnjenosti. Med razvrščanjem opazujem predvsem odzive otrok z znaki, ki ne spadajo nikamor, in odzive drugih otrok ob tem.

Nato sledi pogovor o tem, kako so se počutili ob prvi dejavnosti in kako ob drugi, kako so se počutili ob sprejetju v neko skupino in kako so se počutili tisti, ki jih niso nikamor sprejeli, ali so kljub temu bili kam sprejeti, ali se tudi v vsakdanjem življenju dogaja, da koga kam ne sprejmejo, kaj pomeni, da smo sprejeti in kaj, da smo izključeni, ali jim je prijetno ob tem, ko so sprejeti ali izključeni, ali so že kdaj bili nesprejeti ipd.

7.5.2 Opažanja izvajalke 7.5.2.1 Celotna skupina

Otroci so pri tej dejavnosti pozorno sledili navodilom. Bili so zelo sodelovalni, vendar sem nekatere vseeno morala dodatno spodbuditi, kar jim je pomagalo pri boljši vključitvi v igro. Pri iskanju svoje skupine so sodelovali na različne načine. Nek otrok je drugemu pokazal, da ima enak znak kot tretji otrok in ju peljal do pravega znaka. Drugi so si pomagali s pantomimo.

Kako najti svojo skupino, je bilo prepuščeno njim in opazila sem načine, ki so me pozitivno presenetili, saj so bili zelo ustvarjalni. Vmes me je en otrok vprašal: »Ali lahko pomagam?«

Želel je namreč pomagati tistim, ki skupine še niso našli, čeprav je sam svoj cilj že dosegel. To sem opazila pri več otrocih. Drug za drugega so bili zelo veseli, ko so dosegli svoj cilj, pri iskanju pa so bili zelo zagnani, čeprav na začetku niso točno vedeli, kako naj se lotijo. Ravno zato so bila navodila kratka in so jim puščala svobodo pri iskanju rešitve. V drugem delu igre, ko nekateri otroci niso našli svoje skupine, so se tudi ostali zelo trudili zanje in mi prišli povedat, da ne najdejo takega znaka, in spraševali, kje bi lahko bil. Otroci so iskali različne rešitve in jih tudi analizirali. Nekateri so dali idejo, da otrokom, ki ne spadajo v nobeno skupino, spremenimo znak. Drugi so predlagali, da nekam nalepimo njihove znake in se razvrstijo. Tretji predlog je bil, da so oni svoja skupina. Ena deklica pa je predlagala, da jih sprejmemo v že obstoječe

63 skupine. To je bilo popolno za začetek pogovora o sprejetosti v neki skupini. Ko so se otroci, ki niso spadali v nobeno skupino, vključili v druge skupine, so jih tudi tisti otroci, ki so sprva predlagali, da jih ne sprejmemo, odprto sprejeli in jih celo objeli. Pri pogovoru so otroci, ki niso bili sprva nikamor sprejeti, povedali, da so takrat bili žalostni. Ko so jih nekam sprejeli, pa so bili veseli. Tudi drugi otroci so povedali, da bi se na njihovem mestu tako počutili. Nato smo se navezali še na vsakdanje življenje. Povedali so, da včasih koga ne sprejmejo in našteli razloge za to, drugi pa so povedali, da sprejmejo vsakega. Komentarji so bili zelo različni. Iz vsega tega smo prišli do bistva, da je pomembno medsebojno sprejemanje, saj nesprejetost pušča slabe občutke, kar so potrdili tisti, ki v igri najprej niso bili sprejeti nikamor. Pri pogovoru so bili neizključujoče naravnani, še posebej proti koncu pogovora. Med celotno dejavnostjo sem otroke spodbujala, da si pomagajo, čeprav so lastni cilj že dosegli. To se je izkazalo za ustrezno, saj so bili zelo sodelovalni in drug drugemu v pomoč.

7.5.2.2 Slabše sprejeti otroci

Deček A je poslušal navodila in želel sodelovati. Tako je z drugimi otroki na trenutke samoiniciativno sodeloval, drugi pa z njim (držali so se za roke in iskali svojo skupino), nekajkrat pa mu je padla pozornost in je potreboval več spodbude. V igri je sicer sodeloval ves čas ter bil navdušen nad iskanjem in sodelovanjem z drugimi. Sodeloval je tudi v pogovoru in poslušal druge otroke, čeprav ga je bilo potrebno nekajkrat dodatno motivirati. Igra ga je pritegnila in motivirala, pa tudi drugi otroci niso imeli težav pri vključevanju tega otroka medse, saj se ni vedel nezaželeno in jih ni odvračal od sodelovanja z njim. Dejavnost ga je zagotovo odvrnila od nezaželenega vedenja in opaziti je bilo sodelovalno vedenje, pa čeprav ne konstantno skozi celotno dejavnost.

Deček B ni bil prisoten v vrtcu.

Deklica C je z nekaj več spodbude iskala svoje mesto v skupini z drugimi otroki. Med dejavnostjo sem se ji v nekem trenutku bolj posvetila in ji pomagala, saj ji je padla motivacija, ko ji ni takoj uspelo. V interakcije z drugimi otroki se ni toliko vključevala sama, vendar so jo medse vključevali oni, k čimer sem jih tudi spodbujala. Samoiniciativno v pogovoru ni želela govoriti, je pa ves čas poslušala. Z nekaj zadržka in ob dodatni motivaciji je tudi kaj povedala, ob čemer je bila precej zadovoljna.

Deklica D ni bila prisotna v vrtcu.

64 7.5.3 Opažanja vzgojiteljice

7.5.3.1 Celotna skupina

Otroci so v dejavnosti z veseljem sodelovali, se vključevali v pogovore in jih tudi razumeli.

Vzgojiteljica je pri dialogu med mano in deklico z znakom, ki ni spadal v nobeno skupino, opazila, da se je deklica zelo odprla. Komentirala je svoj položaj v igri in dejanski položaj nekega drugega otroka (slabše sprejetega) v skupini. Prav tako so se vživeli tudi drugi otroci.

To kaže na razumevanje bistva igre in pogovora.

7.5.3.2 Slabše sprejeti otroci

Deček A se je vključil v dejavnost in bil sprejet s strani drugih otrok. Kazala se je krajša pozornost, vendar se je ob dodatnem motiviranju spet vklopil v igro. Za nadaljevanje igre je torej potreboval spodbudo, ki jo je tudi dobil.

Deček B ni bil prisoten v vrtcu.

Deklico C so drugi otroci sprejeli v igro in ob sodelovanju z njimi je pokazala precejšnje zadovoljstvo. Med igro je bilo potrebno nekaj več spodbude za sodelovanje z ostalimi otroki.

Deklica D ni bila prisotna v vrtcu.