DEJAVNOST 16: »SPOR ALI SPORAZUM«

7.16.1 Opis dejavnosti

Otrokom ob slikovnem gradivo pripovedujem spodnji zgodbi. Nato se razdelimo v tri manjše skupine in razglabljamo, kateri konec zgodbe jim je ljubši in zakaj, kje je videti nasilje in tekmovalnost, v kateri zgodbi je problem rešen ter v kateri ne, ali so v teh zgodbah poraženci in zmagovalci, kdo je zmagovalec in kdo poraženec ter zakaj, ali lahko vedno pridemo do rešitve po mirni poti, zakaj se ne moremo vedno sporazumeti.

Zgodba Dva ovna na brvi:

Na brvi se srečata dva ovna. Prvi reče: »Umakni se mi!« Drugi reče: »Umakni se ti! Jaz sem bil prvi na brvi!« Prvi reče: »Ne, jaz sem bil prvi!« Drugi: »Jaz vsak dan hodim po tej brvi in imam več pravice do nje.« Prvi: »Preko te brvi so prečkali reko že moji predniki, to je moja brv.« Drugi zakriči: »Zdaj boš pa videl!« Oba ovna se zaženeta drug proti drugemu, močno trčita in padeta v hladen potok.

Zgodba Dva osla in seno:

Dva osla sta privezana s skupno vrvjo. Ob vsakem je majhen kupček sena. Vsak poskuša doseči svoje seno, vendar je vrv prekratka, da bi lahko jedla hkrati. To ju razjezi in začneta močno vleči vsak na svojo stran. Skačeta in vlečeta, a brez uspeha. Nato utrujena sedeta, da bi se malo spočila. Spogledata se in se spomnita rešitve: skupaj gresta do prvega kupčka in ga skupaj pojesta, nato pa še do drugega kupčka ter skupaj pojesta še tistega.

7.16.2 Opažanja izvajalke 7.16.2.1 Celotna skupina

Vsi otroci so z zanimanjem poslušali obe zgodbi. O njiju smo se pogovarjali in vsako posebej obnovili. Zanje je bilo dobro dodatno slikovno gradivo, saj so si zgodbi zapomnili tudi po slikah in so jih želeli pozneje pogledati še enkrat. Razumeli so sporočilo obeh zgodb, do njiju pa sem jim pomagala s pogovorom. Strinjali so se o tem, kdo se je odzival boljše in kdo slabše.

Pojasnjevali so svoje ideje. Večini zgodba o ovnu ni bila všeč, bolj jim je bila tista o oslu, ker

92 je lepši konec in ni žalostna, čeprav sta se najprej prepirala. Otroci so med pogovorom uporabljali pojma lepa in grda zgodba. Nekaterim fantom je bila ljubša zgodba o ovnih, ker sta na koncu padla v vodo. Po pogovoru smo vsi prišli do spoznanja, da se za ovna ni dobro končalo, zato so tudi oni spremenili mnenje. Prav tako smo uporabili besedo nasilje in jo razložili. Pogovor smo prenesli tudi na vsakdanje življenje. Preko obeh zgodb smo s pripravljenim veselim in žalostnim obrazom ugotavljali, kako se ob zgodbah počutimo, in vsak otrok je pokazal na obraz, katerega občutke je imel ob obeh zgodbah. Otroci so pojasnili, zakaj so se tako počutili. Pogovarjali smo se tudi o tem, kdo je tukaj zmagovalec in poraženec ter smiselno razložili, da sta zmagovalca osla, ker sta se med seboj dogovorila. S tem so se vsi strinjali. Poraženca sta bila ovna, ker se nista znala pogovoriti in rešiti težave. Vprašala sem jih, kako bi jo lahko rešila in ena deklica je predlagala, da bi najprej šel čez en oven, drugi pa bi počakal in šel čez drugi. Ugotovili smo, da lahko vsak spor rešimo, če se le potrudimo, sodelujemo in prisluhnemo drug drugemu; tudi v vrtcu. Otroci so bili zelo zavzeti za to, da se je potrebno dogovarjati in reševati spore. Deklica je med pogovorom komentirala: »Mene je mami včeri ful kregala, pa sva se potem zmenili.« Otroci so zelo dobro sprejeli sporočilo te dejavnosti. Med njimi so se spletale prijetne interakcije, med pogovorom pa so izmenjevali mnenja in drug drugega dopolnjevali, k čemur sem jih tudi spodbujala skozi celotno dejavnost.

7.16.2.2 Slabše sprejeti otroci

Deček A pri pogovoru ni bil ves čas popolnoma zbran, vendar je kljub občasni izgubi pozornosti poslušal in sodeloval. Večkrat je želel kaj povedati in povedano je imelo smisel. Nekajkrat smo mu vsi prisluhnili, nato pa sva se pogovorila, da moramo dati vsem otrokom možnost govoriti.

Po tistem sem opazila večjo mero nezbranosti, vendar je še vedno do neke mere sodeloval.

Razumel je sporočilo zgodb in se strinjal, da je potrebno konflikte reševati, do drugih pa se ne smemo vesti nasilno, čeprav se on ob določenih situacijah tako obnaša. Obnavljal je zgodbo, razumel sporočilo, dopolnjeval druge otroke in z njimi lepo sodeloval. Med dejavnostjo se je spustil v govorno interakcijo z deklico, saj ji je ponudil robec, ko je kihnila, in deklica se mu je zahvalila. To je bila ravno tista deklica, ki je bila z njim v paru pri igrah z obroči in baloni ter se takrat ni dobro počutila v sodelovanju z njim. Tokrat sta navezala prijetno interakcijo, ker se otrok ni vedel nezaželeno. Nanj je zelo pozitivno vplivalo delo v manjši skupini, kjer se lahko vsakemu otroku posebej bolj posvetim, pa tudi otroci drug drugemu.

93 Deček B ni povsem razumel bistva zgodbe, kar sem razbrala iz njegovih odgovorov. Postavljala sem mu odprta vprašanja, vendar nanje ni odgovoril, ker najbrž ni dobro vedel, za kaj gre, čeprav sem mu dodatno razložila. Sicer sem ga vključevala in mu nadalje postavljala zaprta vprašanja, na katera je kimal ali odkimaval, vendar odgovori niso bili smiselni. Otrok več govori ob individualnem pogovoru, zato temu včasih posvetim več časa, da se lahko tudi on nemoteno izraža.

Deklica C je sodelovala v pogovoru. Samoiniciativno se ni vključevala in je potrebovala dodatno spodbudo, potem pa je tudi kaj povedala. Opazila sem, da čim manjša kot je skupina, bolje deluje nanjo, ker ni tako zelo izpostavljena. Razumela je sporočilo zgodbe, kar sem razbrala iz pogovora. Bila je nasmejana, zadovoljna in ne preveč zadržana.

Deklica D je bila zelo sproščena in zadovoljna. Govoriti sicer ni želela in je odgovarjala le na zaprta vprašanja. Ravno zaradi tega je tudi nisem preveč izpostavljala, saj sem opazila, da ji ni do tega. Razumela je sporočilo zgodbe. Po končani dejavnosti sva se sami prijetno pogovarjali brez zadržanosti.

7.16.3 Opažanja vzgojiteljice 7.16.3.1 Celotna skupina

Otroci so z zanimanjem poslušali obe zgodbi, slikovno gradivo poleg pripovedovanja pa je bilo dobra izbira. Razumeli so sporočilo zgodb, do katerega so prišli preko pogovora. Pojasnjevali so svoje odgovore in se tako še bolj poglobili v samo sporočilo. Bolj jim je bila všeč lepa zgodba, saj se je končala srečno in so bili otroci naravnani v to smer. Tudi tisti, ki jim je bila najprej všeč nasilnejša zgodba, so si po pogovoru premislili. Otroci so se med seboj pogovarjali in dopolnjevali.

7.16.3.2 Slabše sprejeti otroci

Deček A je kljub večkrat uhajajoči pozornosti sodeloval pri poslušanju zgodb. Sodeloval je tudi v pogovoru in obnavljanju zgodb ter razumel sporočilo.

Deček B je pri dejavnosti sicer sodeloval, vendar ni razumel bistva zgodb. Kljub temu je aktivno sodeloval, saj mu je bila posvečena dodatna pozornost.

94 Deklica C je sodelovala in ni bila pretirano zadržana. Ob spodbudi je tudi kaj povedala in se tako vključil v pogovor z ostalimi.

Deklica D se ni želela govorno izpostavljati, je pa poslušala ostale in bila pozorna na to, kaj se počne.

Slika 15: Zgodba Dva ovna na brvi 1 (Vir: Lastni arhiv fotografij)

Slika 16: Zgodba Dva ovna na brvi 2 (Vir: Lastni arhiv fotografij)

95 Slika 17: Zgodba Dva ovna na brvi 3

(Vir: Lastni arhiv fotografij)

Slika 18: Zgodba Dva osla in seno 1 (Vir: Lastni arhiv fotografij)

Slika 19: Zgodba Dva osla in seno 2 (Vir: Lastni arhiv fotografij)

96 Slika 20: Zgodba Dva osla in seno 3

(Vir: Lastni arhiv fotografij)