III. EMPIRIČNI DEL
7.6 DEJAVNOST 6: »KDO SE SKRIVA ZADAJ?«
7.6.1 Opis dejavnosti
Pri tej dejavnosti nas zanima, koliko se med seboj sploh poznamo in po čem se razlikujemo.
Nekje visi paravan iz blaga. Razdelimo se v dve skupini – ena gre za paravan, druga pa je pred njim. Nato otroci za paravanom eden po eden pokažejo dele telesa ali predmete, npr. stopalo, dlani, delček las, lasnico, copat ipd., druga skupina pa ugiba, čigavo je to. Otrokom za paravanom dam tudi narejeno kartonasto masko, ki si jo dajo na obraz, otroci pa ugibajo, kdo je skrit za njo. Nato se skupini zamenjata. Tako prepoznavamo razlike in podobnosti med nami ter krepimo sporočilo, da smo si med seboj vsi različni, vendar moramo vsi sprejemati drug drugega.
65 7.6.2 Opažanja izvajalke
7.6.2.1 Celotna skupina
Otroci so se z veseljem vključili v dejavnost in kazali zanimanje za to, kar bomo počeli. Pri kazanju delov telesa oz. oblačil sem jih prepustila njihovi domišljiji in ustvarjalnosti. To se je izkazalo za ustrezno, saj so imeli zelo zanimive ideje, npr. pokazali so zapestnico, copat, samo nogavico, slekli majico in jo dali čez paravan. Otroci za paravanom so bili zelo nestrpni, ko so čakali, ali bodo drugi ugotovili, kdo je nekaj pokazal. Imeli so različne ideje, kdo se skriva zadaj in so se med seboj tudi popravljali ter komunicirali. Prav tako so otroci za paravanom izmenjevali ideje, kaj pokazati, da bodo drugi čim težje ugotovili. Tako so se kazale interakcije med njimi in so se tudi skupaj odločali.
7.6.2.2 Slabše sprejeti otroci
Deček A je bil na začetku, ko sem mu rekla, naj pokaže, kar želi, precej zadržan, česar nisem povsem razumela, ker navadno ni takšen. Je pa komaj čakal, da se pokaže kdo drug in bodo drugi ugibali, saj je bil nestrpen, ali bodo ugotovili. Čez čas sem ga zopet spodbudila, in ko je pri igri videl druge otroke, se je brez težav odprl ter želel pokazati tudi on. Videti je bilo, da je motiviran, saj se je samoiniciativno vključil. Zdelo se mi je, da mogoče ni čisto razumel, kaj mora narediti in zato sprva ni želel pokazati, čeprav sem mu dodatno razložila. Tudi, ko smo prepoznavali glasove, ni imel težav in je tudi sam nekaj povedal, da so drugi ugibali, kdo bi to lahko bil. Na trenutke mu je pozornost ušla drugam, vendar se je ob spodbudi spet zbral.
Deček B je pri dejavnosti z veseljem sodeloval, kar je bilo opaziti z izraza na njegovem obrazu.
Na začetku sem mislila, da ne razume točno, kaj počnemo, saj je bil umaknjen v ozadje. Ko sem ga spodbudila, da tudi on nekaj pokaže, sem pričakovala, da bo potreboval dodatno razlago.
Bila sem pozitivno presenečena, ko je samoiniciativno šel do blaga in drugim pokazal roko.
Dejavnost je zelo dobro razumel in je na začetku verjetno le opazoval, da se je potem lahko vključil. Ko smo prepoznavali glasove, ni rekel ničesar. Ko pa sem mu dala idejo, kaj lahko reče, je ponovil za mano. Bil je zelo prepričljiv, saj sem tudi iz nebesednega izražanja opazila, da je suveren pri tem, kar dela. Otrok je bil zelo motiviran in pripravljen sodelovati. Opaziti je bilo zadovoljstvo, ko so ga drugi prepoznali in je uspešno nekaj pokazal ali povedal. Čeprav je potreboval nekoliko več časa za aktivno sodelovanje, mu je uspelo, zato je bil zadovoljen.
66 Deklica C je imela na začetku težave z zbranostjo. Zdelo se mi je, da ji ni do sodelovanja, in tudi ob spodbudi sem imela občutek, da raje ne bi. Zato sem se odločila, da malo počakam in potem zopet poskusim z dodatno motivacijo. Sprva je bila pasivna in se ni želela izpostaviti. V nekem trenutku, ko sem jo poskušala še enkrat motivirati, pa je želela pokazati del svoje obleke.
Ko so drugi takoj ugotovili, da je to ona, je bila zelo zadovoljna in vesela. Takrat se je njeno razpoloženje spremenilo, saj je naenkrat z veseljem sodelovala in ugibala, kdo se skriva zadaj.
Deklica D ni bila prisotna v vrtcu.
7.6.3 Opažanja vzgojiteljice 7.6.3.1 Celotna skupina
Vsi otroci so pri igri z veseljem sodelovali, saj jim je bila zanimiva. Bili so neučakani pri kazanju delov telesa oz. obleke, zato so bili na trenutke malo nemirni, vendar so se po opozorilu in dodatni spodbudi spet zbrali in so poslušali. Ko so ugotavljali razlike, jih je bilo potrebno opozoriti, da ne govorijo vsi naenkrat, temveč naj nekdo pove, kdo bi lahko bil zadaj in to argumentira, nato pa se lahko začne razprava med vsemi. To je bilo dobro, saj so otroci med seboj razpravljali. Bili so pozorni na to, kaj se bo pokazalo preko paravana. Dobro je bilo tudi prepoznavanje glasu.
7.6.3.2 Slabše sprejeti otroci
Deček A je brez težav šel za paravan, ampak na začetku ni želel sodelovati. Ob dodatni spodbudi in ko je dojel bistvo igre po nekaj ponavljanjih, pa je tudi on želel kazati. Na trenutke je motil pozornost drugih otrok, vendar so bile dodatne usmeritve, ki so ga spet motivirale, ustrezne.
Deček B je pri igri sodeloval in jo tudi razumel. Potreboval je nekaj dodatne pozornosti, ki mu je pomagala, da se je vključil in sodeloval enako kot ostali. Ugibal je, kdo je za paravanom.
Zelo ga je zanimalo, kaj se bo pokazalo izza paravana in bil ob tem tudi začuden.
Deklica C je bila na začetku zadržana. Ob spodbudi je sodelovala in ugibala, kdo se je pokazal, pri tem pa se je dobro počutila.
Deklica D ni bila prisotna v vrtcu.
67 7.7 DEJAVNOST 7: »KDO SE SKRIVA SPODAJ?«
7.7.1 Opis dejavnosti
Ta dejavnost je podobna prejšnji, saj pri njej prav tako prepoznavamo razlike in podobnosti med nami, le pravila so nekoliko drugačna. Otroci tečejo po prostoru. Na moj znak se uležejo na tla in zaprejo oči. Enega izmed njih pokrijem z rjuho, nato pa ugibamo, kdo se skriva spodaj.
Tako iščemo manjkajočega otroka in razmišljamo, kdo v naši skupini manjka, da bo popolna.
S tem krepimo tudi skupinsko pripadnost, saj iščemo manjkajoči člen naše skupine, da bo ta izpopolnjena. Z zadnjimi nekaj dejavnostmi smo načeli pomembnost sprejemanja in sodelovanja, ki nudita zanimivost in pestro druženje. Slednje omogoča prav različnost vsakega izmed nas.
7.7.2 Opažanja izvajalke 7.7.2.1 Celotna skupina
Otroci so predlagali igranje zunaj, s čimer sem jim omogočila možnost soodločanja. Z veseljem so se odpravili ven in komaj čakali, da vidijo, kakšna bo igra. Zelo zagnano so ugotavljali, kdo se skriva pod rjuho. Najprej so le ugibali, nato pa so začeli opazovati, koga ni med njimi. Ko je kdo rekel ime otroka, ki ni bil pod blagom, je tisti rekel: »Jaz sem tu.« Tako so s skupnimi močmi našli otroka, ki ga ni bilo med njimi. Pri tem so med njimi potekale interakcije, ko so dajali predloge, kdo je spodaj, in so drugi komentirali. Na koncu so prišli do skupne ugotovitve, s katero so se strinjali vsi, in smo pogledali pod blago. Ko smo ga odkrili, so bili vedno zelo veseli – tako tisti, ki je bil pokrit, kot tudi drugi otroci, da so ugotovili pravilno. Zelo zanimivo se je začetno ugotavljanje spremenilo čez čas, ko so vedno bolj razumeli bistvo igre in so lažje ugotovili manjkajočega otroka. Po nekaj ponovitvah sem jih tudi spodbujala, da pogledajo okoli sebe, kdo manjka, in ne le ugibajo. Vsi otroci so sodelovali in komunicirali med seboj.
7.7.2.2 Slabše sprejeti otroci
Deček A je bil na začetku igre navdušen in vesel, da se igramo zunaj, zato najbrž ni poslušal navodil, saj jih ni upošteval niti po ponovni razlagi. Ko sem se z njim pogovorila, je delal tako kot vsi ostali otroci. Potreboval je dodatno razlago, ampak mislim, da ne zaradi nerazumevanja, temveč ker je želel izstopati in pozornost preusmerjati nase. Med celotno dejavnostjo sem bila
68 nanj bolj pozorna, ker sem opazila, da mu pozornost uhaja. Ko je po pogovoru uspešno sodeloval, je bil zadovoljen, ampak se je težko zbral in osredotočal le na skupno dejavnost ter upoštevanje pravil. Pri ugotavljanju je sodeloval z otroki in oni z njim ter se ni vedel nezaželeno.
Deček B je igro razumel in v njej sodeloval, pri čemer si je navodila najbrž razložil po principu posnemanja. Upošteval je navodila, torej tekel in počepnil ob znaku ter tudi počakal pod blagom, ko sem ga pokrila. To mi je dalo vedeti, da pravila razume, pustila pa sem ga nekaj časa, da jih je popolnoma razumel, preden sem pokrila njega. Bilo je videti, da se dobro počuti in je zadovoljen, saj se je ves čas smejal. Zelo je pazil, da se ne bi kam zaletel, bil je motiviran.
Ko so otroci ugotavljali, kdo je pod odejo, in rekli, da je on (čeprav ni bil), je rekel »Ne!« ter tako vzpostavil interakcijo z drugimi.
Deklica C je bila nekoliko bolj zadržana kot pri prejšnjih aktivnostih, zato je nisem želela pretirano izpostavljati, da ji ne bi bilo neprijetno. Ko smo ugotavljali, kdo je pod blagom, ni želela ugibati. Je pa tekala, se skrila pod blago in spodaj tudi počakala. Ko so otroci ugotovili, da je ni in smo jo odkrili, je bila navdušena. Med tekanjem po prostoru je komentirala in drugega otroka opozorila, da ne sme stati pri miru, temveč mora ves čas teči. Ta otrok jo je potem upošteval, tako da je – čeprav ni želela pretirano govoriti – vzpostavila interakcijo z nekom in drugi z njo.
Deklica D ni bila prisotna v vrtcu.
7.7.3 Opažanja vzgojiteljice 7.7.3.1 Celotna skupina
Vsi otroci so sodelovali pri dejavnosti. Všeč jim je bilo, da so se lahko sami odločili, ali bi igro izvajali notri ali zunaj. Bili so veseli, da bo tokratna igra potekala zunaj. Poslušali so navodila in ena deklica je rekla, da to je pa dobra igra, še preden so se jo začeli igrati.
7.7.3.2 Slabše sprejeti otroci
Deček A ima zelo kratko pozornost in ga moteči dejavniki v okolju hitro zmotijo, zato so bili zunaj zanj nekateri dejavniki moteči. Ob spodbudi se je spet vključil v dejavnost in sodeloval.
Pravil igre ni ves čas upošteval, zato je bilo dobro, da se ga je k temu dodatno spodbujalo.
69 Dečku B se je videlo, da mu je igra všeč, saj je bil nasmejan in zadovoljen. Razumel je pravila igra, kar se je videlo na podlagi njegovega vedenja. Posnemal je ostale otroke in si na ta način razložil pravila igre.
Deklica C je bila med dejavnostjo zelo vesela in zadovoljna ter je med tekom komunicirala z ostalimi otroki.
Deklica D ni bila prisotna v vrtcu.
7.8 DEJAVNOST 8: »PRIPOVEDUJMO ZGODBO SKUPAJ«
7.8.1 Opis dejavnosti
Pri tej igri gre za pripovedovanje zgodbe v manjši skupini, pri čemer je poudarek na sodelovanju, otroci pa spremljajo, kaj povedo predhodniki. Skupaj ustvarimo našo zgodbo.
Pogovarjamo se, kakšen bi lahko bil naslov in glede na predloge otrok določimo skupnega.
Nato nekdo začne s pripovedovanjem, naslednji pa nadaljuje. Tako gre do konca, dokler ne pridemo na vrsto vsi in zaključimo našo zgodbo. Pripovedovanja otrok beležim, pri naslednji dejavnosti pa naredimo našo skupno knjigo in jo predstavimo.
7.8.2 Opažanja izvajalke 7.8.2.1 Celotna skupina
Otroci so med pripovedovanjem zgodbe poslušali drug drugega in nekateri so bili pri svojih idejah res izvirni. Na začetku smo se dogovorili, da se ne prekinjamo in se dobro poslušamo, da bomo lahko nadaljevali zgodbo. Vsi otroci so pri dejavnosti želeli sodelovati. Na trenutke so sicer želeli dopolniti tistega, ki je govoril, oz. mu nakazati, kaj naj reče, zato smo se vmes pogovorili o tem, da damo vsakemu čas za razmislek in mu dovolimo po svoje nadaljevati zgodbo, saj bo le tako res vsak izmed nas vložil svoj delček domišljije. Otroci so bili ustvarjalni in so uporabili svojo domišljijo. Prav vsi smo prispevali k nastajanju naše skupne zgodbe.
Dobro je bilo, da smo delali v manjši skupini, saj so lahko tako tudi tisti s krajšo pozornostjo sodelovali do konca. Prav vsi so dali predlog za skupen naslov, nato pa smo se skupaj dogovorili za enega, ki sicer ni bil čisto takšen kot na koncu, saj smo se zanj dokončno odločili, ko je
70 zgodba že nastala. Zgodbi obeh skupin sta govorili o dinozavru in otrokom puščali odprto pot pri razmisleku, ker tudi naslov ni bil točno usmerjen in smo ga raje natančno določili na koncu.
7.8.2.2 Slabše sprejeti otroci
Deček A je kazal zanimanje za dejavnost in želel sodelovati, čeprav je nekajkrat želel pozornost preusmerjati nase tako, da je motil pozornost drugih otrok. Ob dodatni motivaciji se je umiril, vendar je skozi celotno dejavnost potreboval mojo dodatno pozornost. Zgodbo je nadaljeval zelo ustvarjalno in smiselno. Čeprav je povedal več kot ostali otroci, sem ga pustila, da se izrazi, in tudi drugi so ga z zanimanjem poslušali, ob čemer se je dobro počutil.
Pri Dečku B nisem mogla povsem natančno presoditi, ali je popolnoma razumel dejavnost, ker je povedal na nek način logično nadaljevanje zgodbe. Nekaj časa je še bil pozoren na druge otroke, proti koncu pa ni sledil, saj ni bil več tako zbran. Ni imel težav pri poslušanju drugih otrok in je sodeloval skozi celotno dejavnost.
Deklica C je bila zelo zadržana, česar pri prejšnjih aktivnostih nisem zaznala. Opazila sem, da ji je neprijetno, ko je bilo treba kaj povedati, zato tudi ni želela nadaljevati zgodbe. Nisem sicer opazila, da ne bi želela biti z nami, le govoriti ni hotela. Tako sem ji posvetila nekaj dodatnih trenutkov. Ker je nisem mogla spodbuditi, da bi kaj povedala, sem napeljala na različne možnosti nadaljevanja zgodbe in izbrala je eno s kimanjem. Tako sva skupaj nadaljevali zgodbo in je kljub zadržanosti vseeno prispevala k skupni zgodbi. Mogoče je tokrat nanjo vplival pogovor v krogu in zato pri tej dejavnosti ni želela biti izpostavljena. Pri prejšnjih dejavnostih sem zadržanost sicer opažala, vendar ne v tolikšni meri.
Deklica D ni bila prisotna v vrtcu.
7.8.3 Opažanja vzgojiteljice 7.8.3.1 Celotna skupina
Vsi otroci so želeli sodelovati. Bilo je dobro, da je bila skupina, ki je pripovedovala zgodbo, umaknjena, ter da so otroci delali v manjši skupini. Posledično so tudi tako aktivno sodelovali, ker jih pri tem ni nič motilo. Sledili so navodilom in imeli izvirne ideje.
71 7.8.3.2 Slabše sprejeti otroci
Deček A je razumel navodila, vendar je motil ostale, ko ni bil na vrsti, zato ga je bilo potrebno nekajkrat opozoriti. Potreboval je dodatno motivacijo, ker je bil na trenutke nezbran.
Deček B je na začetku dejavnosti ostale otroke le opazoval. Ker ni popolnoma razumel, kaj počnemo, dejavnosti ni ves čas spremljal in je na trenutke potreboval dodatno spodbudo.
Povedal je svoje nadaljevanje zgodbe.
Deklica C je bila zadržana in nesproščena. Ob spodbudi ni želela sodelovati, oz. se izpostaviti.
Dobro je bilo, da je bila rahlo izzvana, kar pa ji ni povzročilo prevelikega nelagodja.
Deklica D ni bila prisotna v vrtcu.
7.9 DEJAVNOST 9: »NAREDIMO NAŠO SKUPNO KNJIGO«
7.9.1 Opis dejavnosti
Glede na prejšnjo dejavnost, ko smo ustvarili skupno zgodbo, sedaj izdelamo skupno knjigo.
Vsak otrok na list papirja, na katerem je napisan njegov stavek, nariše nekaj v povezavi s tem, kar je povedal. Otroci sami izberejo, s čim bodo ustvarjali. Spodbujam jih, da se med ustvarjanjem med seboj pogovarjajo o zgodbi, povedanem in tem, kaj ustvarjajo.
7.9.2 Opažanja izvajalke 7.9.2.1 Celotna skupina
Otroci so komaj čakali, da začnejo ustvarjati skupno knjigo, zato so me takoj po končani zgodbi spomnili, da morajo iti risat. Z vsakim otrokom sva ponovila, kaj je povedal, in nato so se lotili risanja. Med seboj so se opozarjali, če je kdo kaj pozabil narisati. En otrok je drugemu rekel:
»Oči še nisi narisal.« Ta je pogledal risbo in odgovoril: »Ojoj. Bom.« In je šel dopolnit svojo risbo. Otroke sem spodbujala k interakcijam drug z drugim, da so si pokazali, kaj so ustvarili.
Prav tako so to počeli tudi samoiniciativno. Njihove risbe so bile podobne temu, kar so predhodno povedali. Sami so želeli zelo natančno pojasniti, kje so kaj narisali in zakaj, ter dokazati, da so zajeli vse, kar so povedali. Med otroki so se spletale spontane socialne interakcije, pri čemer jih ni bilo potrebno veliko dodatno spodbujati.
72 7.9.2.2 Slabše sprejeti otroci
Deček A je pri ustvarjanju sodeloval in opaziti je bilo, da mu je prijetno. Narisal je povedano in tudi želel pojasniti, kaj je naredil, k čemur ga ni bilo potrebno spodbuditi. Do ostalih otrok se ni vedel nezaželeno, dejavnost ustvarjanja ga je namreč od tega odvrnila. Opazila sem, da je to počel z veseljem in tudi ni kazal vedenja, ki bi pozornost preusmerjalo nanj. Bil je zbran in osredotočen na skupno dejavnost.
Deček B je narisal, kar je prej povedal. Ko sem ga vprašala, kaj je napisano na njegovem listu, je vedel in tudi razložil svojo risbo v smislu vzroka in posledice. Bila sem pozitivno presenečena nad odgovorom. Sodeloval je od začetka do konca in bil pri tem zadovoljen.
Deklica C je z veseljem sodelovala v ustvarjalnem delu dejavnosti, čeprav je pri prejšnji dejavnosti kazala veliko zadržanosti in nesproščenost. Narisala je povedano in bila v krogu z drugimi otroki. Nisem opazila, da bi se z drugimi pogovarjala, je pa opazovala, kaj delajo in oni so opazovali njo. Samoiniciativno mi je prišla pokazat, kaj je naredila, ni pa želela govoriti, zato je tudi nisem dodatno spodbujala, saj je pri dejavnosti kljub temu sodelovala. Ta dejavnost je nanjo vplivala bolje kot prejšnja, čeprav v nekaj preteklih dejavnostih, kjer je bila vključena pogovor, ni bila zadržan v tolikšni meri kot tokrat.
Deklica D ni bila prisotna v vrtcu.
7.9.3 Opažanja vzgojiteljice 7.9.3.1 Celotna skupina
Vsi otroci so želeli narisati svoj del zgodbe in so zadeli bistvo tega, kar so povedali. Med ustvarjanjem so medsebojno komunicirali ter popravljali drug drugega in se opozarjali, če je kdo kaj pozabil narisati. Dogovarjali so se, kaj bi še lahko dodali.
7.9.3.2 Slabše sprejeti otroci
Deček A je bil pri tej dejavnosti zelo zbran in ni potreboval dodatnih opozoril kot pri prejšnji dejavnosti. Pritegnilo ga je, kar so počeli.
73 Deček B je bil navdušen nad ustvarjanjem tega, kar je prej povedal, in je brez težav sodeloval, bil je zbran.
Deklica C je pri tej dejavnosti sodelovala brez težav in zadržanosti. Rada je ustvarjala in tudi risba se je skladala s povedanim.
Deklica D ni bila prisotna v vrtcu.
Deklica D ni bila prisotna v vrtcu.