DEJAVNOST 17: »ENA ZGODBA, DVA KONCA«

7.17.1 Opis dejavnosti

Ta dejavnost je nadaljevanje prejšnje, kjer smo spoznali dve različni zgodbi ter govorili o nasilju, tekmovalnosti in sodelovanju. Pri tej dejavnosti si otroci sami izmislijo zgodbo, ki ima dva konca – nasilnega in nenasilnega. Pri tem smo razdeljeni na manjše skupine po približno pet otrok. Naslovi so podobni naslovoma pri prejšnji dejavnosti: Dva psa in klobasa, Dve mački in skodelica mleka ter Dva petelina in zrno. Nato zgodbe ponazorimo še gibalno. Otroke spodbujam k razmisleku o nasilnem in nenasilnem koncu zgodbe. Rdeča nit dejavnosti je enaka kot pri prejšnji.

7.17.2 Opažanja izvajalke 7.17.2.1 Celotna skupina

Otroci so bili razdeljeni v tri skupine, tako kot so potekali pogovori o zgodbah iz prejšnje dejavnosti. Pri tokratni dejavnosti so sami oblikovali zgodbo z dvema koncema. Vsaki skupini smo določili en naslov, pri čemer smo izbirali med Dva psa in klobasa, Dve mački in skodelica mleka ter Dva petelina in zrno. Vsi otroci so z veseljem sodelovali in smiselno nadaljevali s to dejavnostjo, saj so pri prejšnji zelo dobro razumeli sporočilo zgodb. Takrat smo poimenovali zgodbo z lepim koncem lepa zgodba, zgodbo z žalostnim koncem pa grda zgodba. Z otroki smo se skupaj odločili, s katero zgodbo začnemo in vsi so želeli začeti z lepo. Nato so si izmišljevali

97 zgodbe. Pri tem so med seboj sodelovali in se dopolnjevali, zato so nastale takšne, h katerim je prispeval prav vsak otrok. Zgodbe niso bile kompleksne, temveč kratke, jedrnate in sporočilne, kar je bilo tudi bistvo dejavnosti. Imeli so zelo izvirne ideje in med njimi so se spletale pozitivne interakcije. Na koncu smo zbrali naše misli in oblikovali kratke zgodbe, s katerimi so se vsi strinjali.

Dva psa in klobasa:

- Lepa zgodba: »Kužka rineta z nogami. Potem se skupaj zmenita za klobasico in eno skupaj pojesta.«

- Grda zgodba: »Kužka rineta z nogami. Ko se rineta, se klobasa premika, onadva pa skočita in ujameta samo pesek. Udarita se v smrček. Umreta.«

Dve mački in skodelica mleka:

- Lepa zgodba: »Je ena prazna in ena polna skodelica mleka. Mucki se prepirata. Najprej pije ena, potem druga, potem ena, potem druga, potem ena, potem druga. Obe sta veseli.«

- Grda zgodba: »Je ena prazna in ena polna skodelica mleka. Mucki se prepirata. Šalčka se razbije, mleko se razlije in mucki jokata. Skrbnik vse počisti.«

Dva petelina in zrno:

- Lepa zgodba: »Petelina se kregata za eno zrnce. Potem se objameta in si dasta poljubček, plešeta. Umakneta se in si ga data na pol in ga vsak pol pojesta.«

- Grda zgodba: »Petelina se kregata za eno zrnce. Skregata se. Rineta se z glavami. En človek vzame zrno, zrnca ni bilo več. Petelinčka sta bila lačna.«

Po oblikovanju naših zgodb smo jih ponazorili še gibalno – igrala sta po dva otroka, ostali pa so bili gledalci. Otroci so se tega zelo veselili. Pozorno so opazovali nastopajoče, ob tem pa so bili sproščeni in zadovoljni. Komaj so čakali, da pridejo na vrsto za predstavitev svoje zgodbe.

Ko je par končal s predstavitvijo, so drugi ploskali. Vsak par je pokazal obe zgodbi, ob tem pa so bili ustvarjalni, k čemur sem jih med celotnim poustvarjanjem tudi spodbujala. Opazila sem, da so bili na začetku nekoliko zadržani pri prikazovanju prvega dela obeh zgodb, ko so se morali med seboj boriti za nekaj, in niso vedeli, ali bi se prepirali ali ne. Spodbudila sem jih, da se poskusijo prepirati, potem pa smo se pogovorili o tem, kako je takrat bilo. Povedali so, da ni prijetno, če se kregamo. Uživali so in si vtisnili v spomin ugotovljeno sporočilo, ki so ga zelo dobro predstavili, tako z oblikovanjem zgodb kot tudi gibalnim ponazarjanjem. Na koncu smo ugotovili, da je izredno pomembno spore reševati sproti. Čeprav se kdaj spremo in se pri čem

98 ne strinjamo, je pomembno, da se pogovorimo in rešimo nesporazume. Otroci so to zelo dobro razumeli, saj smo se pri prejšnji dejavnosti pogovarjali tudi o reševanju sporov v vsakdanjem življenju. Med celotno dejavnostjo so se med njimi spletale pozitivne interakcije.

7.17.2.2 Slabše sprejeti otroci

Deček A se je zelo veselil gibalne dejavnosti oz. ponazarjanja zgodb v paru. Prav tako je opazoval druge otroke in bil zelo navdušen. Večkrat je izrazil željo, da bi tudi on pokazal.

Pričakovala sem, da bo pri ponazarjanju zgodb ravnal grobo, vendar je – ravno nasprotno – najprej bil celo nekoliko preveč zadržan. Ko se je sprostil, se je bolj razživel, vendar vseeno ni bil nasilen niti pri ponazarjanju grde zgodbe. Otrok v paru z njim se ni počutil neprijetno in je z veseljem sodeloval z njim. Bil je domiseln pri gibu in se je v vlogo vživel. Po koncu je bil zadovoljen in dobre volje, saj je opazoval druge otroke in jim ploskal.

Deček B pri gibalnem ponazarjanju zgodbe ni točno vedel, kaj početi. Otrok, ki je bil z njim v paru, ga je zato nekoliko vodil in mu pomagal. Deček je za njim ponavljal in na ta način sta predstavila skupno zgodbo. Otrok se je kljub temu dobro počutil in ko je približno razumel za kaj gre, se je v to vživel. Z otrokom v paru je spletel prijetno interakcijo in skupaj sta uspešno opravila nalogo brez večjih dodatnih spodbud.

Deklica C je bila le malo zadržana in ni imela težav z gibalnim ponazarjanjem zgodbe. Z otrokom v paru je lepo sodelovala in ob tem nisem opazila, da bi ji bilo neprijetno. Tudi otrok, s katerim je bila v paru, je z njo spletal prijetno interakcijo in skupaj sta nam predstavila svoji različici obeh zgodb. Presenečena sem bila nad visoko mero sodelovanja, čeprav je bila izpostavljena pred ostalimi in so jo opazovali.

Deklica D je bila pri gibalnem ponazarjanju zgodb nekoliko zadržana, kar sem opazila tudi pri prejšnji dejavnosti, vendar se ni počutila neprijetno. Ni izrazila želje, da noče sodelovati, kakor na začetku naših druženj. Na podlagi njenega vedenja sklepam, da ji je bilo nerodno v trojici nastopiti pred drugimi otroki. Otroka, s katerima je bila v skupini, sta z njo lepo sodelovala in spodbujala sem ju, da jo kljub njeni zadržanosti vključujeta v gibalno prikazovanje, s čimer nista imela težav. Po koncu dejavnosti je bila zadovoljna in vesela.

99 7.17.3 Opažanja vzgojiteljice

7.17.3.1 Celotna skupina

Otroci so razumeli bistvo dejavnosti in z veseljem ustvarjali nove zgodbe. Pri tem so se dopolnjevali in dogovarjali, kako bo katera zgodba potekala. Med seboj so se poslušali in na koncu so nastale smiselne zgodbe. Pri gibalnem prikazovanju zgodb so se zabavali in bili ustvarjalni. Drug drugega so opazovali in si ploskali.

7.17.3.2 Slabše sprejeti otroci

Deček A ni motil ostalih otrok. Veselil se je gibalnega prikazovanja in tudi opazoval druge otroke.

Deček B ni popolnoma razumel, kaj ostali otroci počnejo, zato so mu ostali priskočili na pomoč.

Preko posnemanja je tudi sam uspel pokazati obe zgodbi in bil ob tem vesel.

Deklica C je z veseljem sodelovala in ni bila pretirano zadržana, čeprav je bila izpostavljena pred drugimi.

Deklica D je bila bolj zadržana kot pri nekaj prejšnjih dejavnostih. Pri gibalnem ponazarjanju ji je bilo nerodno, a se je do neke mere vseeno vključila.