DEJAVNOST 4: »NAŠA SKUPNA ŠKATLA«

7.4.1 Opis dejavnosti

Otrokom že na začetku naših druženj povem, da se bomo ta mesec večkrat skupaj igrali, pri čemer bomo tudi kaj izdelovali, beležili ipd. Vprašam jih, kam bomo z vsemi temi stvarmi in kam bi dali že narejene beležnice uspehov? Otroci predlagajo, kje bi vse te stvari lahko shranjevali, da bi bile skupaj na enem mestu in bi kadarkoli lahko šli pogledat, kaj smo že naredili. Opozorim jih, da moramo vedno, ko bomo želeli zabeležiti kakšen nov doseženi uspeh, brez težav najti svoje beležnice. Ugotovimo, da bo za to najprimernejša škatla, v kateri bo dovolj prostora za vse, kar bomo delali. Ker pa je to naša skupna škatla, moramo vsi prispevati svoj delež k okraševanju.

7.4.2 Opažanja izvajalke 7.4.2.1 Celotna skupina

Na začetku dejavnosti, ko smo se pogovarjali o pretekli dejavnosti, so se otroci vsega spomnili in komentirali. Vsi so želeli sodelovati in večina tudi kaj povedati. Poslušali so drug drugega in se odzivali na komentarje ostalih otrok. Ko smo se začeli pogovarjati o tem, kam shranjevati naše stvari, so otroci veselo predlagali različne stvari. Njihovi komentarji so navedeni v nadaljevanju.

58 Skupaj smo se dogovorili, da bo najprimernejša škatla. Zelo zanimivo se mi je zdelo, da so bili otroci tako zaščitniški do naših beležnic uspehov in so jih želeli kar najbolje zavarovati. Ravno slabše sprejeti otrok je podal predlog, s katerim so se vsi strinjali. Otroci so nato skupaj predlagali, kako škatlo okrasiti, npr. pobarvati, dati nanjo nalepke ali okraske, kaj narisati, narediti rožice, metuljčke, črke in jih nalepiti. Otroci so bili odprti za predloge drugih. Tako smo se skupaj dogovorili, s čim jo bomo okrasili, pri čemer smo upoštevali popolnoma vse predloge. Nato so otroci poiskali vse potrebne pripomočke ter jih pomagali nositi na mesto, kjer smo ustvarjali. Ko smo škatlo po skupinah približno petih otrok okraševali, je med njimi potekala interakcija. Dogovarjali so se o tem, kam bo kdo kaj nalepil ali narisal, ter si dali prostor in čas, k čemur sem jih med dejavnostjo tudi usmerjala; tako so sodelovali in se dogovarjali. Med samim okraševanjem so interakcije med otroki potekale samoiniciativno, načrtno pa sem jih k temu še dodatno spodbujala, kar je omogočalo razvoj pogovora med vsemi udeleženimi. Ko je bila škatla okrašena, so bili otroci zelo navdušeni nad skupnim izdelkom.

Tabela 2: Predlogi otrok, kam dati skupno škatlo

»V garderobo na majhno mizo.«

»Na mizo v igralnico.«

»V kotiček za spanje.«

»Na polico.«

»Nekdo bi lahko prišel in najdel škatlo, zaradi tega jo moramo skriti.«

»Lahko bi kdo ukradel škatlo.«

»Lahko pridejo čez okno.«

»Kaj pa, če imajo mišice?«

7.4.2.2 Slabše sprejeti otroci Deček A ni bil prisoten v vrtcu.

Med pogovorom o pretekli dejavnosti in tem, kam dati naše beležnice, sem imela občutek, da Deček B vsega ne razume popolnoma. Nato sem otroke vprašala, ali bodo beležnice sploh šle v škatlo, njega pa zadolžila to preizkusiti in ga tudi pohvalila. Videti je bilo, da se je ob tem dobro

59 počutil in otroci so opazovali, ali mu bo uspelo. Ob uspehu je bil zadovoljen, prav tako tudi ostali, saj so ga pohvalili z besedami: »Bravo, (ime otroka).« Med okraševanjem škatle in delom v manjši skupini sem bila zelo pozitivno presenečena, saj je želel sodelovati in je razumel, kaj počnemo. Ko je opazil, da flomaster ne piše, mi je povedal, da ne piše in bo vzel drugega. Nato sva se spontano pogovarjala, do česar v prejšnjih aktivnostih ni prišlo. Sam mi je povedal, da je končal, nato pa sem ga motivirala, da bi še delal, zato se je odločil narediti še nekaj. Razlagal mi je, da ima doma igračo iz revije; in to celo dve. Povedal mi je, kaj je narisal. Zelo me je presenetilo, kako se je govorno izpostavil in se pogovarjal z mano. Prav tako sem opazila, da je šel k enemu izmed otrok in mu razlagal o svoji igrači doma. Govorno sicer ni spreten kot njegovi vrstniki, vendar mu je kljub temu uspelo vzpostaviti interakcijo. Delo v manjši skupini, dodatne razlage in ustrezne spodbude so se zanj zelo dobro obnesle.

Nad Deklico C sem bila zelo pozitivno presenečena, predvsem zato, ker sem se glede na njene odzive med dejavnostjo odločila, da jo izpostavim, česar pri prejšnji dejavnosti nisem naredila.

Odločitev se je izkazala za zelo dobro, saj je brez težav (le z majhno zadržanostjo) dala predlog, o katerem so nato razmišljali vsi otroci, zato sem jo pohvalila, ob čemer sem opazila pozitivne občutke. V pogovoru, kam shranjevati naše stvari, je rekla: »Lahko skrijemo – v škatlo in pokrijemo.« Preostali so bili nad predlogom navdušeni in smo se naprej pogovarjali v tej smeri.

Tako je dosegla nek uspeh, saj smo njej predlog tudi upoštevali. Ob tem je bilo opaziti zadovoljstvo. Pri okraševanju škatle z drugimi otroki samoiniciativno ni preveč sodelovala, zato sem jo k temu spodbujala na način, da drugega otroka prosi za flomaster, druge otroke pa, da so sodelovali z njo. Menim, da se je dobro počutila, delo v majhni skupini pa ji je omogočilo, da nekaj prispeva kljub svoji zadržanosti.

Deklica D je v pogovoru sodelovala in predlagala, kam shraniti naše beležnice: »Les bi dali in skrili.« Vprašala sem jo, kaj predlaga in brez težav je povedala svoj predlog. Ko je bilo potrebno sodelovati v manjši skupini in okrasiti škatlo, tega ni želela. Rekla sem ji, naj pride samo opazovat in tega ne rabi početi. Bila sem zelo presenečena, da se je takoj po tem, ko je videla delati druge otroke, tudi sama aktivno vključila in bila v socialnih interakcijah z ostalimi. S tem ni imela nobenih težav in opazila sem njeno pozitivno razpoloženje ob dejavnosti v manjši skupini otrok. Spodbujala sem jo, da drugega otroka prosi za škarje ali flomaster, drugi otroci pa so lepo sodelovali z njo. Tudi pri njej se je delo v manjših skupinah zelo pozitivno obneslo.

60 7.4.3 Opažanja vzgojiteljice

7.4.3.1 Celotna skupina

Vzgojiteljica je povedala, da jo je nekoliko skrbelo, saj smo z dejavnostjo pričeli ravno takrat, ko se drugače otroci igrajo zunaj. Predvidevala je, da bodo s težavo šli v igralnico, vendar so se otroci razveselili, ko jim je povedala, da pridem. Zelo mirno so poslušali in pričakovali, kaj se bo dogajalo in kaj bomo skupaj počeli. Med dejavnostjo so komentirali in dajali predloge ter z veseljem okraševali škatlo in komunicirali drug z drugim.

7.4.3.2 Slabše sprejeti otroci Deček A ni bil prisoten v vrtcu.

Deček B je mirno poslušal ostale, sam pa ni ničesar povedal. Dobro je bilo, da ni bil izpostavljen pred celotno skupino, ker se raje pogovarja individualno.

Deklica C je zelo presenetila, saj je na vprašanje odgovorila smiselno in razumljivo. Dobro je bilo, da je bila tokrat bolj izpostavljena pred skupino, saj je kljub rahlemu zadržku povedala, kar je želela. Vsemu dogajanju je sledila in bila izredno zadovoljna ob pohvali in tem, da ji je nekaj uspelo povedati pred celotno skupino. Po tej dejavnosti je bila bolj aktivna kot navadno in je samoiniciativno izbirala nekatere dejavnosti.

Deklica D je poslušala ostale otroke, ob spodbudi pa brez težav sodelovala tudi sama.

Slika 3: Okraševanje skupne škatle 1 (Vir: Lastni arhiv fotografij)

61 Slika 4: Okraševanje skupne škatle 2

(Vir: Lastni arhiv fotografij)

Slika 5: Okrašena skupna škatla (Vir: Lastni arhiv fotografij)