III. EMPIRIČNI DEL
7.13 DEJAVNOST 13: »JAZ SEM TVOJE OGLEDALO«
7.13.1 Opis dejavnosti
Pri tej dejavnosti se z otroki razdelimo v pare. Otroka v paru se usedeta drug proti drugemu in med njima je toliko prostora, da se lahko gibljeta. Med dejavnostjo lahko otroci sedijo ali stojijo, lahko so na mestu ali ne, odvisno kaj kdo pokaže. Nato eden v paru pokaže gib, ki ga drugi ponovi. Pri tem se ne pogovarjata. Nekaj časa prvi v paru kaže gibe in drugi ponavlja, nato se zamenjata. Prav tako zamenjamo partnerja v paru in nekajkrat ponovimo.
84 7.13.2 Opažanja izvajalke
7.13.2.1 Celotna skupina
Z otroki sem temo današnje igre začela z vprašanjem, ali so se po zajtrku dobro umili. Rekli so, da so se. Na vprašanje, kako vedo, so rekli, da zato, ker so se pogledali v ogledalo, v katerem so videli sebe. Nato smo se pogovarjali, kaj se zgodi v ogledalu, če dvignemo roko, se nasmejimo ipd. Po pogovoru smo se razporedili v pare in si poiskali prostor v igralnici. Otroci so se usedli drug proti drugemu in dobro vedeli, kaj morajo početi. Skupaj smo se dogovorili, kdo bo najprej ogledalo. Bili so ustvarjalni pri kazanju različnih gibov, drugi pa so se trudili čim bolj točno ponavljati. Bili so pozorni, tako nase kot tudi na druge, da ponavljajo pravilno in so čim boljše ogledalo. Otroci so se zabavali, se smejali in bili ustvarjalni. Pari so med seboj sodelovali ter se tudi opozarjali, če kdo ni ponovil dobro in je moral še enkrat. Drug drugega so spodbujali.
7.13.2.2 Slabše sprejeti otroci
Deček A – za razliko od prejšnjih dejavnosti – tokrat pogovora ni motil. Komentiral je različne gibe pri sami dejavnosti in rekel: »To je ustnica. Tako naredi.« Ponavljal je gibe in jih kazal, ko je bil na vrsti. Opazila sem, da se je zabaval in ni bil moteč. Le nekajkrat, ko je postal manj zbran, sem ga dodatno spodbudila in je lahko nadaljeval. Sodeloval je z deklico, s katero je bil v paru. Namenoma sem ga dala v par z njo, saj sem vedela, da ga bo spodbudila, če bo to potrebno, kar sem pozneje tudi opazila.
Deček B je razumel navodila in poslušal otroke v uvodnem pogovoru, na vprašanje je odgovoril.
V paru mu je drug otrok nekajkrat priskočil na pomoč in ga opomnil, naj ponavlja, oz. kaže gibe. Rekel je: »Jaz zdaj kažem, ti ponavljaš.« Bilo mu je zelo zanimivo in je užival v dejavnosti. Z otrokom v paru je z veseljem sodeloval. Namenoma sem ga dala s tistim otrokom, za katerega sem vedela, da mu bo lahko v pomoč.
Deklica C ni bila pretirano zadržana. Nekajkrat sem sicer opazila, da je bila pasivna, oz. ni kazala in ponavljala gibov. Nekaj časa sem vedenje opazovala, nato pa me je otrok, ki je bil z njo v paru, opozoril, zato sem ji šla pomagat in jo dodatno spodbudila. Nato je nadaljevala brez težav. Dobro se je počutila in bila zadovoljna. Nisem opazila nesproščenosti, niti pri pogovoru v krogu z vsemi otroki.
85 Deklica D tokrat ni izrazila želje, da ne želi sodelovati v skupnih načrtovanih aktivnostih.
Sodelovala je v pogovoru v krogu in tudi pri dejavnosti v parih. Ni potrebovala dodatne spodbude. Bila je pozorna na gibe partnerja pri igri, prav tako on nanjo. Ni bilo opaziti, da bi ji bilo neprijetno. Bila je zadovoljna in si je želela sodelovati.
7.13.3 Opažanja vzgojiteljice 7.13.3.1 Celotna skupina
Otroci so v pogovoru sodelovali in izražali svoje ideje. Z veseljem so se vključili. Bili so pozorni na to, kdo je ogledalo in kdo kaže gibe ter bili zelo natančni pri ponavljanju gibov. Tu in tam so drug drugega opozorili, da ne ponavlja dobro, kar so vzeli povsem resno. Sodelovali so drug z drugim.
7.13.3.2 Slabše sprejeti otroci
Deček A ni preusmerjal pozornosti nase z nezaželenim vedenjem. Pri dejavnosti je ponavljal in kazal gibe ter se pri tem zabaval. Ni potreboval dodatne pozornosti, saj je ves čas sodeloval in se vživel v igro.
Deček B je razumel navodila igre in je v paru lepo sodeloval. Dobro se je počutil in videti je bilo, da je zadovoljen in sproščen. Ko je potreboval pomoč, mu jo je nudil otrok v njegovem paru.
Deklica C ni bila zelo zadržana. Med dejavnostjo na trenutke ni sodelovala, zato jo je deklica v paru spodbudila. Tudi dodatna spodbuda študentke se je dobro obnesla, saj je naprej brez težav sodelovala.
Deklica D je sodelovala in ni bilo opaziti, da tega ne bi želela. Sodelovala je z otrokom v paru in se zabavala.
86 7.14 DEJAVNOST 14: »VISEČI MOST«
7.14.1 Opis dejavnosti
Na tla je prilepljen debelejši lepilni trak, ki predstavlja viseči most nad prepadom. Pod njim je voda in izredno previdni moramo biti, da ne pademo vanjo. Razdelimo se v tri skupine in tako nalogo opravljamo hkrati na treh mostovih. Otrokom rečem, naj vsi pridejo čez most karseda varno – ne da bi kdo padel. Pred prečkanjem mosta se odločimo, po kateri karakteristiki se bomo razporedili na mostu, npr. po odtenku barve las. Na sredini mosta se moramo zopet prerazporediti, npr. najprej dečki in potem deklice. Pri tem moramo biti previdni, da nihče ne pade. Paziti moramo drug na drugega in sodelovati.
7.14.2 Opažanja izvajalke 7.14.2.1 Celotna skupina
Otroci so me med lepljenjem traka na tla opazovali in razmišljali, kaj počnem, ter se o tem na glas spraševali. Začeli smo se pogovarjati, kaj bi lahko bilo. Predlagali so, da bi lahko bilo steblo, proga (mi pa vlakci ali avti), prehod za pešce (da lahko skačemo) ipd. Vse te možnosti smo pozitivno sprejeli. Nekdo je predlagal, da bi hodili po črti, pri čemer smo se ustavili in prišli do tega, da je ta črta most. Nato je nekdo rekel, da je spodaj voda, drugi pa so dodajali, da so spodaj še ribe, krokodili in morski pes. Tako smo ugotovili, da je treba zelo paziti, da ne pademo dol. Imeli smo tri viseče mostove, zato smo se razdelili v tri skupine. Nato smo začeli.
Otroci so morali karseda previdno iti po črti. Na koncu mosta so morali med seboj zamenjati mesta ter pri tem paziti nase in na soseda. Otroci so bili zelo pozorni, da kdo ne pade dol in so obdržali prijatelja, če ga je zaneslo. Samoiniciativno, brez navodila, so prijeli drug drugega, kar je bil tudi namen; da se znajdejo in si pomagajo po lastnih idejah. Najprej niso vedeli, kako naj zamenjajo mesto, ampak so se znašli sami, pri čemer sem jih dodatno motivirala in spodbujala.
Opazila sem skrb drug za drugega. Nad dejavnostjo so bili navdušeni. Skozi celotno igro sem poudarjala, da moramo paziti drug na drugega, kar so otroci zelo upoštevali.
7.14.2.2 Slabše sprejeti otroci
Deček A je z veseljem sodeloval. Potreboval je nekaj dodatne spodbude, saj je želel na trenutke pozornost preusmerjati nase, zato je bil glasen in nemiren. Pri zamenjavanju mesta sem bila nad
87 njim zelo presenečena, saj je vzel izredno resno, da nihče ne sme pasti. Dečka, s katerim sta se zamenjala, je dvignil in ga prestavil na svojo stran. Pri tem sta bila oba zelo zadovoljna, otrok pa je bil na svoje dejanje ponosen.
Deček B je razumel navodila igre in ni potreboval dodatnih razlag. Nekajkrat sem ga opozorila, da se mora zamenjati in to je naredil. Pri tem je bil previden in pozoren, da ne stopi s črte. Ko je bil uspešen, je bil vesel in zadovoljen. Pri menjavi mesta je potreboval spodbudo oz. znak, da se zamenja. K temu ga je na mojo pobudo spodbudil tudi otrok, s katerim sta se zamenjala.
Deklica C je sodelovala in ni bila pretirano zadržana. Ni želela stopiti s črte, zato je bila izredno previdna pri hoji. Resno je vzela navodila igre. Zamenjala je prostor s sosedo (Deklico D) in pri tem ni imela težav. Čeprav sta obe bolj zadržani, sta samoiniciativno menjali mesto, pri tem sta potrebovali le nekaj dodatne motivacije.
Pri Deklici D nisem opazila, da ne bi želela sodelovati, prav nasprotno, z veseljem se je vključila v dejavnost. Previdna je bila pri menjavi prostora z Deklico C. Bila je dobre volje in zadovoljna skozi celo dejavnost.
7.14.3 Opažanja vzgojiteljice 7.14.3.1 Celotna skupina
Pri dejavnosti so želeli sodelovati vsi otroci. Pozorni so bili na navodila in nestrpni, ko so čakali, da gredo čez most. Pri hoji so bili zelo previdni in so pomagali drug drugemu, da ne stopijo s črte. Prijeli so se za ramena ali roke ter se skušali obdržati na črti.
7.14.3.2 Slabše sprejeti otroci
Deček A se je vživel v igro in je na trenutke potreboval dodatno motivacijo, saj je motil ostale otroke. Nalogo pa je resno vzel in bil zadovoljen, ko mu je uspelo zamenjati mesto.
Deček B je igro razumel in je sodeloval. Opazila sem, da se dobro počuti. Ob dodatni razlagi je s sosedom zamenjal mesto na črti.
Deklica C ni bila pretirano zadržana in je z veseljem sodelovala. Tudi v začetnem pogovoru je bila sproščena.
88 Deklica D se je želela vključiti v dejavnost. Bila je zadovoljna in vesela.
7.15 DEJAVNOST 15: »SKUPAJ PREMAGAJVA OVIRE«
7.15.1 Opis dejavnosti
Z otroki se razdelimo v pare. Pri prvi dejavnosti se par prime za roke in morata skupaj hoditi v obročih. Postavljeni so v dve koloni, vsak stopa v svojo, pri čemer pazita, da hodita enakomerno in kateri ne pade. Druga dejavnost poteka enako, le da otroci sonožno poskakujejo v obroče. Pri tretji dejavnosti otroka stopita v obroč in ga dvigneta na višino ramen, skupaj pa ga morata prenesti do dogovorjene točke. V četrti dejavnosti balon preneseta do dogovorjene točke tako, da ga držita v rokah in hodita. Pri tem pazita, da ne pade na tla. Peta dejavnost poteka enako kot prejšnja, le da data otroka balon med trebuščka.
7.15.2 Opažanja izvajalke 7.15.2.1 Celotna skupina
Pri dejavnosti so sodelovali vsi otroci in se veselili skupnih iger, ki so jim bile izredno zanimive.
Nekateri niso takoj razumeli vseh navodil, vendar so jim pomagali drugi otroci, predvsem tisti, ki so bili z njimi v paru. Tako so se sklepale prijetne interakcije med njimi. Pri stopanju v obroče so bili vsi zelo previdni in pozorni, da so v svojem paru hodili skupaj ter da ne bi kdo padel. Če je kdo šel hitreje, je svoj par počakal in sta nadaljevala skupaj. Poskakovanje v obroče je bilo nekoliko težje kot prejšnja dejavnost in opazila sem, da otroci opazujejo drug drugega; npr. kdaj se kdo odrine, da bosta skočila istočasno, da kdo od njiju ne pade. Brez posebnih navodil so se sami znašli in so bili zelo sodelovalni. Zanimivo je bilo opazovati nošenje obroča, pri čemer sta se pokazala dva načina prenašanja. Pri prvem sta bila otroka drug ob drugem in sta imela enakovredno vlogo; tudi hodila sta skupaj. Pri drugem načinu pa sta stala eden za drugim in je prvi prevzel vodilno vlogo ter vodil drugega. Otroci so se samoiniciativno znašli na ta načina.
Spodbujala sem tudi menjavanje teh dveh vlog, da so bili vsi otroci enkrat vodje in enkrat vodeni. Otroci, ki pri prosti igri prevzemajo vodilne vloge, so to vlogo prevzeli tudi tukaj. Niso pa imeli težav, ko je bilo potrebno vloge zamenjati. Vsi so brez težav sprejeli drugačno vlogo in jo izpeljali uspešno. Pri nošenju balona v rokah so bili pozorni na to, da ne pade na tla, kar je bilo edino navodilo poleg dogovorjenega mesta, do kamor hodijo. Pri nošenju balona med
89 trebuščkoma je imelo nekaj otrok čisto posebno taktiko, saj so se prijeli za ramena. Navodilo je bilo, da ne smejo prijeti balona in bila sem pozitivno presenečena nad iznajdljivostjo nekaterih otrok. Pri prvih treh dejavnostih je bil poudarek predvsem na tem, da kljub oviram pazijo drug na drugega, oz. da se komu kaj ne zgodi. Pri zadnjih dveh dejavnostih pa je bil poudarek tudi na tem, da ne izgubijo balona, ki ga prenašajo. Otroci so med seboj lepo sodelovali, pare smo vmes tudi premešali, da so se preizkusili še s kom drugim, in to jim je odgovarjalo. Vsi so z veseljem sodelovali in kljub nekaj motečim dejavnikom bili pozorni do konca. Na koncu smo se še prosto igrali z baloni in obroči, pri čemer so se zelo sprostili ter zabavali.
7.15.2.2 Slabše sprejeti otroci
Deček A je pozornost večino časa preusmerjal nase. Potreboval je veliko dodatne spodbude, da je ohranjal vsaj nekaj zbranosti. Kljub spodbudam se je vedno vračal k nezaželenemu vedenju.
Sodelovati je želel, ampak ni uspel biti osredotočen na dejavnost, zato je nagajal drugim. Otroka ob sebi je spravljal v slabo voljo. Pri poskokih v obroč ni pazil na otroka, s katerim je bil v paru, in ga je nenadzorovano vlekel, zato se le-ta z njim v paru ni počutil dobro in mi je potarnal.
Pogovorila sem se z njim in ga nato opazovala, kako se bo vedel v nadaljevanju. Po pogovoru je pazil na deklico in jo čakal, da skupaj poskočita. Kljub temu deklica ni želela biti z njim in je ob prvi priložnosti zamenjala par. Opazila sem, da se otroci izogibajo skupnim dejavnostim z njim, predvsem če potekajo v parih, ko sta otroka odvisna le drug od drugega.
Deček B je bil na začetku igre v paru z Dečkom A. Bil je nezbran, saj ga je le-ta ves čas preusmerjal in motil, da ni mogel sodelovati. Ob menjavi para pa je lepo in zbrano sodeloval.
Pri poskokih v obroče in drugih igrah je bil pozoren na otroka ob sebi in ga posnemal. Pri igri nošenja obroča ni prevzemal vodilne vloge, saj ga je vedno nekdo vodil. Ko je bil v paru z Deklico C, je prevzel vlogo vodenega, čeprav sta oba bolj zadržana. Bil je zadovoljen in nasmejan. Razumel je vsa navodila in večinoma deloval preko posnemanja drugih otrok.
Potreboval je le nekaj dodatne motivacije z moje strani in spodbude otroka, s katerim je bil v paru. Bil je zelo sodelovalen.
Deklica C je želela sodelovati, saj ji je bila dejavnost zanimiva. V paru je lepo sodelovala in pazila, da kdo ne pade. Ko je bila v paru z nekim otrokom, je pri nošenju obroča prevzela pasivno vlogo in se pustila voditi. Po dogovoru z vzgojiteljico sva dali skupaj Dečka B in Deklico C ter opazovali njuni vlogi. Takrat je deklica prevzela vodilno vlogo in vodila dečka.
Zelo zanimivo je bilo, kako je stopila iz cone udobja in prevzela vodilno vlogo, česar do sedaj
90 nisem opazila. Ob otroku, ki potrebuje nekoga za vodenje, je prevzela to vlogo brez težav. Ob tem se je počutila dobro, zadovoljno in ponosno. Sproščeno mu je pomagala preko nebesedne komunikacije, verbalno pa nista komunicirala. Tudi pri prosti igri z baloni sem opazila pozitivno naravnanost, deklica je poskakovala in se smejala. Dejavnost je nanjo vplivala zelo pozitivno. Opazila sem, da ji resnično bolj odgovarjajo gibalne in ustvarjalne igre, ne pa igre, pri katerih se pogovarjamo. Odvisno pa je tudi od počutja tisti dan.
Deklica D je brez težav sodelovala v dejavnosti in paru. Upoštevala je navodila in bila sodelovalno naravnana. Na trenutke je samoiniciativno prevzemala tudi vodilno vlogo, kar me je pozitivno presenetilo, glede na to, da večkrat sploh ni želela sodelovati v skupnih aktivnostih.
Z otrokom v paru sta se menjavala in se dopolnjevala. Počutila se je dobro in zadovoljno.
7.15.3 Opažanja vzgojiteljice 7.15.3.1 Celotna skupina
Vsi otroci so sodelovali pri dejavnosti, saj jim je bila zanimiva. Med seboj so po parih sodelovali in pazili drug na drugega. Navodila so upoštevali in se sami znašli pri posamezni igri. Pri nošenju obroča je v nekaterih parih en otrok prevzel vodilno vlogo in zanimivo je bilo opazovati, kako so si razdelili vloge.
7.15.3.2 Slabše sprejeti otroci
Deček A je motil druge otroke in pozornost preusmerjal nase. Pri sodelovanju v paru ni pazil na otroka ob sebi, zato se ta ob njem ni počutil dobro in ga ni želel imeti v paru. Vsak moteči dejavnik je preusmerjal njegovo pozornost.
Deček B pri sodelovanju z Dečkom A ni bil popolnoma osredotočen na igro. Po menjavi para je brez težav sodeloval, razumel je navodila in posnemal druge otroke. Bil je nasmejan in zadovoljen. Pazil je na otroka ob sebi.
Deklica C je pri dejavnosti sodelovala z veseljem. Prevzemala je vlogo vodenega. Ko je bila v paru z Dečkom B, ki je ni mogel voditi, je sama brez težav prevzela vodilno vlogo. Med dejavnostjo je bila zadovoljna, prav tako tudi pozneje med prosto igro z baloni in obroči.
Sodelovala je s parom in pazila nanj.
91 Deklica D si je želela sodelovati. Prevzemala je vlogo vodenega in vodilnega, pri tem pa ni imela težav. Pazila je na otroka ob sebi in se dobro počutila.
7.16 DEJAVNOST 16: »SPOR ALI SPORAZUM«
7.16.1 Opis dejavnosti
Otrokom ob slikovnem gradivo pripovedujem spodnji zgodbi. Nato se razdelimo v tri manjše skupine in razglabljamo, kateri konec zgodbe jim je ljubši in zakaj, kje je videti nasilje in tekmovalnost, v kateri zgodbi je problem rešen ter v kateri ne, ali so v teh zgodbah poraženci in zmagovalci, kdo je zmagovalec in kdo poraženec ter zakaj, ali lahko vedno pridemo do rešitve po mirni poti, zakaj se ne moremo vedno sporazumeti.
Zgodba Dva ovna na brvi:
Na brvi se srečata dva ovna. Prvi reče: »Umakni se mi!« Drugi reče: »Umakni se ti! Jaz sem bil prvi na brvi!« Prvi reče: »Ne, jaz sem bil prvi!« Drugi: »Jaz vsak dan hodim po tej brvi in imam več pravice do nje.« Prvi: »Preko te brvi so prečkali reko že moji predniki, to je moja brv.« Drugi zakriči: »Zdaj boš pa videl!« Oba ovna se zaženeta drug proti drugemu, močno trčita in padeta v hladen potok.
Zgodba Dva osla in seno:
Dva osla sta privezana s skupno vrvjo. Ob vsakem je majhen kupček sena. Vsak poskuša doseči svoje seno, vendar je vrv prekratka, da bi lahko jedla hkrati. To ju razjezi in začneta močno vleči vsak na svojo stran. Skačeta in vlečeta, a brez uspeha. Nato utrujena sedeta, da bi se malo spočila. Spogledata se in se spomnita rešitve: skupaj gresta do prvega kupčka in ga skupaj pojesta, nato pa še do drugega kupčka ter skupaj pojesta še tistega.
7.16.2 Opažanja izvajalke 7.16.2.1 Celotna skupina
Vsi otroci so z zanimanjem poslušali obe zgodbi. O njiju smo se pogovarjali in vsako posebej obnovili. Zanje je bilo dobro dodatno slikovno gradivo, saj so si zgodbi zapomnili tudi po slikah in so jih želeli pozneje pogledati še enkrat. Razumeli so sporočilo obeh zgodb, do njiju pa sem jim pomagala s pogovorom. Strinjali so se o tem, kdo se je odzival boljše in kdo slabše.
Pojasnjevali so svoje ideje. Večini zgodba o ovnu ni bila všeč, bolj jim je bila tista o oslu, ker
92 je lepši konec in ni žalostna, čeprav sta se najprej prepirala. Otroci so med pogovorom
92 je lepši konec in ni žalostna, čeprav sta se najprej prepirala. Otroci so med pogovorom