III. EMPIRIČNI DEL
7.9 DEJAVNOST 9: »NAREDIMO NAŠO SKUPNO KNJIGO«
7.9.1 Opis dejavnosti
Glede na prejšnjo dejavnost, ko smo ustvarili skupno zgodbo, sedaj izdelamo skupno knjigo.
Vsak otrok na list papirja, na katerem je napisan njegov stavek, nariše nekaj v povezavi s tem, kar je povedal. Otroci sami izberejo, s čim bodo ustvarjali. Spodbujam jih, da se med ustvarjanjem med seboj pogovarjajo o zgodbi, povedanem in tem, kaj ustvarjajo.
7.9.2 Opažanja izvajalke 7.9.2.1 Celotna skupina
Otroci so komaj čakali, da začnejo ustvarjati skupno knjigo, zato so me takoj po končani zgodbi spomnili, da morajo iti risat. Z vsakim otrokom sva ponovila, kaj je povedal, in nato so se lotili risanja. Med seboj so se opozarjali, če je kdo kaj pozabil narisati. En otrok je drugemu rekel:
»Oči še nisi narisal.« Ta je pogledal risbo in odgovoril: »Ojoj. Bom.« In je šel dopolnit svojo risbo. Otroke sem spodbujala k interakcijam drug z drugim, da so si pokazali, kaj so ustvarili.
Prav tako so to počeli tudi samoiniciativno. Njihove risbe so bile podobne temu, kar so predhodno povedali. Sami so želeli zelo natančno pojasniti, kje so kaj narisali in zakaj, ter dokazati, da so zajeli vse, kar so povedali. Med otroki so se spletale spontane socialne interakcije, pri čemer jih ni bilo potrebno veliko dodatno spodbujati.
72 7.9.2.2 Slabše sprejeti otroci
Deček A je pri ustvarjanju sodeloval in opaziti je bilo, da mu je prijetno. Narisal je povedano in tudi želel pojasniti, kaj je naredil, k čemur ga ni bilo potrebno spodbuditi. Do ostalih otrok se ni vedel nezaželeno, dejavnost ustvarjanja ga je namreč od tega odvrnila. Opazila sem, da je to počel z veseljem in tudi ni kazal vedenja, ki bi pozornost preusmerjalo nanj. Bil je zbran in osredotočen na skupno dejavnost.
Deček B je narisal, kar je prej povedal. Ko sem ga vprašala, kaj je napisano na njegovem listu, je vedel in tudi razložil svojo risbo v smislu vzroka in posledice. Bila sem pozitivno presenečena nad odgovorom. Sodeloval je od začetka do konca in bil pri tem zadovoljen.
Deklica C je z veseljem sodelovala v ustvarjalnem delu dejavnosti, čeprav je pri prejšnji dejavnosti kazala veliko zadržanosti in nesproščenost. Narisala je povedano in bila v krogu z drugimi otroki. Nisem opazila, da bi se z drugimi pogovarjala, je pa opazovala, kaj delajo in oni so opazovali njo. Samoiniciativno mi je prišla pokazat, kaj je naredila, ni pa želela govoriti, zato je tudi nisem dodatno spodbujala, saj je pri dejavnosti kljub temu sodelovala. Ta dejavnost je nanjo vplivala bolje kot prejšnja, čeprav v nekaj preteklih dejavnostih, kjer je bila vključena pogovor, ni bila zadržan v tolikšni meri kot tokrat.
Deklica D ni bila prisotna v vrtcu.
7.9.3 Opažanja vzgojiteljice 7.9.3.1 Celotna skupina
Vsi otroci so želeli narisati svoj del zgodbe in so zadeli bistvo tega, kar so povedali. Med ustvarjanjem so medsebojno komunicirali ter popravljali drug drugega in se opozarjali, če je kdo kaj pozabil narisati. Dogovarjali so se, kaj bi še lahko dodali.
7.9.3.2 Slabše sprejeti otroci
Deček A je bil pri tej dejavnosti zelo zbran in ni potreboval dodatnih opozoril kot pri prejšnji dejavnosti. Pritegnilo ga je, kar so počeli.
73 Deček B je bil navdušen nad ustvarjanjem tega, kar je prej povedal, in je brez težav sodeloval, bil je zbran.
Deklica C je pri tej dejavnosti sodelovala brez težav in zadržanosti. Rada je ustvarjala in tudi risba se je skladala s povedanim.
Deklica D ni bila prisotna v vrtcu.
Slika 6: Naslovnica skupne knjige (Vir: Lastni arhiv fotografij)
Slika 7: Naslovnica druge skupne knjige (Vir: Lastni arhiv fotografij)
74 Slika 8: Avtorji in ilustratorji skupne knjige
(Vir: Lastni arhiv fotografij)
Slika 9: Del zgodbe v skupni knjigi 1 (Vir: Lastni arhiv fotografij)
Slika 10: Del zgodbe v skupni knjigi 2 (Vir: Lastni arhiv fotografij)
75 7.10 DEJAVNOST 10: »PREDSTAVIMO NAŠO SKUPNO KNJIGO«
7.10.1 Opis dejavnosti
Ta dejavnost je nadaljevanje prejšnjih dveh, v katerih smo si izmislili svojo skupno zgodbo in nato do neke mere izdelali še knjigo. Tukaj se skupaj o povedanem pogovarjamo, izdelamo naslovnico (določimo točen naslov), del katere je prav vsak izmed nas, in jo skupaj preberemo, nato pa se otroci skušajo spomniti, kaj so povedali in kako je nastajala naša knjiga. Sledi priprava na predstavitev drugi skupini otrok tako, da glede na interese otrok nekajkrat knjigo prelistamo in ponovimo. Ustvarimo še naslovnico. Nato knjigo skupaj predstavimo našim prijateljem, ki so prav tako ustvarili lastno knjigo. Knjigi shranimo v našo skupno škatlo, ki je nastala pred časom in je tudi temu namenjena.
7.10.2 Opažanja izvajalke 7.10.2.1 Celotna skupina
Z nekaterimi otroki smo se sproščeno že takoj po zajtrku pogovarjali o tem, kaj smo do sedaj počeli in dajali so vtis, da so se jim dejavnosti vtisnile v spomin ter jim je bilo ob njih prijetno.
Ko smo se razdelili v dve skupini, smo se prav tako pogovorili, kaj so delali na prejšnjem druženju. Otroci so se spomnili, da moramo naše skupne knjige dokončati. Najprej sem želela preveriti, koliko se spomnijo svoje zgodbe in kaj je kdo povedal, pri čemer sem pričakovala, da bodo potrebovali kar nekaj moje pomoči. Zelo pozitivno sem bila presenečena, kako so si zapomnili povedano in bistvo zgodbe, čeprav je minilo nekaj dni od prejšnjega srečanja. Zelo sem bila vesela, ko sem opazila, kako se samoiniciativno in sproščeno med seboj dopolnjujejo ter si pomagajo, če je kdo kaj pozabil povedati. Opozarjali so se na način: »Ja, kje pa je narisan medved? To še nisi povedal.« ipd. To mi je potrdilo, da so se v to zgodbo res vživeli. Med njimi so potekale prijetne interakcije in pogovori. Tudi za Deklico C so vedeli, katero risbo je narisala, čeprav v prejšnji dejavnosti ni kazala interesa za sodelovanje. Prav tako so si zapomnili risbe ostalih otrok. Sama sem poudarjala pomembnost prav vsakega izmed nas pri ustvarjanju naše skupne zgodbe. Otrokoma, ki sta manjkala, so drugi predstavili zgodbo in skupaj smo se dogovorili, da onadva naredita naslovnico, da bo knjiga res od vseh nas. Na knjigo smo se tudi podpisali (z znaki vsakega otroka) kot avtorji in ilustratorji ter pri tem ponovili še ta pojma, saj so se o njiju pogovarjali tudi že z vzgojiteljico. Določili smo končni naslov naše zgodbe in ga zapisali, nato pa je sledila predstavitev. Otroci so zelo pozorno poslušali drug drugega in bili
76 navdušeni nad zgodbama, na koncu pa smo si tudi zaploskali. Bili so zelo uvidevni in se niso prekinjali ter so pustili vsakemu otroku, da pove do konca. Že pred predstavitvijo smo poudarjali, da je pomembno dati vsakemu čas in ga pozorno spremljati, kar so otroci tudi upoštevali. Vsi smo bili ponosni na našo skupno knjigo.
7.10.2.2 Slabše sprejeti otroci
Deček A je bil vesel sodelovanja pri dejavnosti. Med pogovorom v krogu je skušal takrat, ko ni bil na vrsti, pozornost preusmerjati nase in je motil druge otroke, zato sem ga nekajkrat dodatno spodbudila. Nato je prišel sedet k meni, s čimer ni imel težav, saj je postal mirnejši. Prav tako mu ni bilo neprijetno, saj je tako lažje sodeloval. Pokazal je, da želi delati, in rekel: »Jaz bi povedal.« Dala sem mu možnost, da se odpre in nekajkrat pove željeno, saj sem opazila, da potem tudi bolj posluša ostale otroke, čeprav ga moram nekajkrat vseeno opozoriti. Pri predstavitvi knjige je poslušal druge otroke in pričakovala sem, da bo bolj motil. Z navdušenjem je povedal svoj del in bil vesel, ko so drugi ploskali njihovi predstavitvi.
Deček B je sodeloval ves čas. Čeprav se ni takoj spomnil, kaj je nazadnje povedal, je ob ilustraciji vse povedal. Pri tem je bil dobre volje in je z veseljem poslušal druge otroke. Imela sem občutek, da dobro razume, kaj počnemo. Ni imel težav pri govornem izražanju in tudi drugi otroci so pokazali, da jim je njegov del všeč, saj brez njega knjiga ne bi bila takšna. Tudi pri predstavitvi knjige je suvereno nastopil pred prijatelji in povedal svoj del, pri tem pa sem opazila, da je vzpostavil očesni stik s poslušalci.
Deklica C je pri tokratni dejavnosti kazala le malo zadržanosti, kar je popolno nasprotje od prejšnje dejavnosti. Tokrat je brez težav govorila o tem, kaj je povedala in narisala. Čeprav sva to naredili skupaj, tega nismo poudarjali in smo govorili, da je to bil njen izdelek. Imela sem občutek, da je na svoj del knjige ponosna in z veseljem je sodelovala. Bila sem prijetno presenečena, da ni imela težav pri predstavitvi svojega dela knjige, pri tem je bilo celo opaziti veliko zadovoljstvo.
Deklice D pri prejšnji dejavnosti ni bilo v vrtcu, zato so ji drugi otroci predstavili knjigo. Pri tem je sodelovala in z zanimanjem poslušala. Čeprav prej v skupnih dejavnostih ni želela sodelovati in je za to potrebovala dodatno spodbudo, tokrat teh težav ni imela. Z veseljem se je vključila, že pred samo dejavnostjo pa sem ji današnje srečanje pozitivno predstavila, prav tako pa tudi nekateri otroci. Pri ustvarjanju naslovnice je rekla, da nečesa ne zna narisati, zato sem
77 jo spodbudila, naj poskusi in nariše, kar želi. Nato mi je izdelek pokazala in bila zelo zadovoljna. Pri predstavitvi knjige je sodelovala brez težav in bila ponosna na svoj del.
7.10.3 Opažanja vzgojiteljice 7.10.3.1 Celotna skupina
Dejavnost je na vse otroke vplivala pozitivno, v njej pa so želeli sodelovati. Prav tako se je opazilo sodelovanje med njimi. Pozitivno so sprejeli, da bodo knjigo predstavili svojim prijateljem in oni njim. Med seboj so se zbrano poslušali in niso motili drug drugega. Zgodbe so jih pritegnile.
7.10.3.2 Slabše sprejeti otroci
Deček A ni motil ostalih in je lepo sodeloval ter z veseljem predstavil svoj del knjige. Prav tako pozornosti ni preusmerjal nase z nezaželenim vedenjem in je ostal zbran do konca. Poslušal je tudi drugo skupino otrok, ko je predstavljala svojo knjigo.
Deček B je pri predstavitvi knjige brez težav sodeloval in je razumel, kaj počnemo. Ni imel težav s predstavitvijo svojega dela.
Deklica C je bila pri tej dejavnosti bolj sproščena kot pri prejšnji, verjetno zato, ker je bilo tokrat vključeno tudi likovno ustvarjanje. Kljub temu pa je bilo opažati večjo zadržanost kot pri nekaj preteklih dejavnostih.
Deklica D je bila – čeprav je manjkala pri prejšnjih dveh dejavnostih – enakovredno vključena.
Suvereno je povedala naslov in predstavila svoj del knjige ter tako ni imela težav z vključitvijo v dejavnost.
7.11 DEJAVNOST 11: »PRENESI NAPREJ«
7.11.1 Opis dejavnosti
Dejavnost predstavlja uvod v naslednje dejavnosti. Otroci v skupini sicer nimajo težav s telesnim stikom med seboj, vseeno pa bi želela, da se vanj vpeljemo preko sproščene dejavnosti,
78 saj bo to zagotovo prispevalo k bolj uspešnemu delovanju v naslednji dejavnosti. Nekdo določi, kakšen dotik prenašamo naprej, npr. nekdo poboža po hrbtu soseda, ta poboža naslednjega itd.
Nato si nekdo drug izmisli nekaj drugega, npr. plosk soseda po roki, in tako nadaljujemo do konca.
7.11.2 Opažanja izvajalke 7.11.2.1 Celotna skupina
Otrokom sem povedala pravila in večina jih je takoj razumela. Začela sem jaz, nato pa smo dotik prenašali v krogu, dokler nismo prišli do konca. Vsi so določili, kakšen dotik bomo prenesli naprej. Otroci so bili pri tej dejavnosti bolj nemirni kot navadno. K temu je najbrž pripomoglo njihovo počutje tisti dan, saj mi je vzgojiteljica predhodno povedala, da so bili že prej nemirni. Nekajkrat jih je bilo potrebno dodatno spodbuditi, da so se zbrali, čeprav jim je bila dejavnost všeč. Med dejavnostjo me je pogosto kdo opozoril, da še ni pokazal giba in vsi so to želeli storiti. Otroci niso imeli težav z dotiki, s čimer sem potrdila, da tudi pri naslednji dejavnosti ne bo težav. Prav tako je tukaj šlo za zaupanje, saj smo morali biti pozorni, da se ne dotaknemo grobo, temveč nežno, kar so otroci drug od drugega tudi pričakovali. Nekatere sem morala nekajkrat pri tem opozoriti. Otroci so med seboj sodelovali in komunicirali. Ta dejavnost je bila dober uvod v naslednjo, pri kateri je bil telesni stik edina možnost za izvedbo naloge.
7.11.2.2 Slabše sprejeti otroci
Deček A je bil veliko bolj nemiren kot pri prejšnjih dejavnostih. Pozornost je ves čas preusmerjal nase in motil ostale. Ni bil zbran pri igri, zato je potreboval nekaj minut, da se umiri, nato je lahko nadaljeval z dejavnostjo. Opazila sem, da je želel sodelovati, vendar se ni mogel zbrati. Tudi drugi otroci posledično niso bili tako zbrani, saj jih je ves čas motil in so se mu smejali. Čeprav pred dejavnostjo nisem zaznavala tako izrazitega negativnega vedenja, sem mu poskušala pomagati, da se umiri, in bi lahko nadaljeval, zato nas je nekaj časa samo opazoval. Nato se je z veseljem spet vključil in bil mirnejši. Pri naslednji dejavnosti je tako sodeloval bolj zbrano. S telesnim stikom ni imel težav, sem pa ga morala dodatno opozoriti na nežnost do ostalih otrok.
79 Deček B ni bil prisoten v vrtcu.
Deklica C s telesnim stikom z drugimi otroki ni imela težav, čeprav sem pričakovala, da bo mogoče potrebovala dodatno spodbudo. Z veseljem si je tudi sama izmislila svoj gib, ki so ga otroci potem nadaljevali. Nisem opazila večje zadržanosti, saj je bila zadovoljna. Dejavnost jo je pritegnila, zato je bila z veseljem vključena.
Deklica D ni bila prisotna v vrtcu.
7.11.3 Opažanja vzgojiteljice 7.11.3.1 Celotna skupina
Vsi otroci so želeli sodelovati pri dejavnosti in so bili nestrpni, kdaj bodo pokazali, kakšen dotik se bo prenašal naprej. Bili so nemirnejši kot navadno, zato so nekajkrat potrebovali dodatno motivacijo.
7.11.3.2 Slabše sprejeti otroci
Deček A je večino časa motil ostale otroke in ves čas pozornost preusmerjal nase, zato je nekaj minut dejavnost le opazoval, kar mu je pomagalo, da se je nekoliko umiril in nadaljeval. Želel je sodelovati, vendar je potreboval veliko dodatne spodbude.
Deček B ni bil prisoten v vrtcu.
Deklici C je bila dejavnost všeč, saj ni izražala pretirane zadržanosti. Pokazala je svoj gib in ponavljala za drugimi. Bila je tudi pozorna na to, kdaj je na vrsti, da nadaljuje prenašanje dotika.
Deklica D ni bila prisotna v vrtcu.
7.12 DEJAVNOST 12: »VODENJE SLEPEGA«
7.12.1 Opis dejavnosti
Pri tej dejavnosti gre za zaupanje med obema članoma para. Najprej se razdelimo v pare. Nato enemu zavežemo trak čez oči, drugi pa gleda in mora tistega, ki ne vidi, varno pripeljati do dogovorjenega mesta. Pri tem je vključen telesni stik med otrokoma, zato je bila predvidena
80 tudi prejšnja dejavnost. Ko prvi otrok drugega pripelje do konca, dobi trak okoli oči še on. Nato pare pomešamo in poskusimo še enkrat. Pri tem se ne pogovarjamo. Naredimo nekaj ponovitev.
Na koncu se pogovorimo o občutjih otrok pri tej dejavnosti – kako so se počutili kot slepi in kako kot vodje ter zakaj. To ponazorimo še z risbo.
7.12.2 Opažanja izvajalke 7.12.2.1 Celotna skupina
Najprej smo se z otroki pogovorili o tem, zakaj sem prinesla trakove. Imeli so različne ideje – da jih bomo vrteli, metali v zrak ipd. – eden izmed otrok pa je rekel, da si jih lahko zavežemo preko oči. V tej smeri smo pogovor nadaljevali in razmišljali, kaj bomo nato počeli. Rekli so, da bi lahko hodili. Na vprašanje, kako bomo hodili, če nič ne vidimo, je nekdo odgovoril, da bomo malo »kukali« čez trak. Drugi je rekel, da bomo kar tako hodili in se ne bomo zaleteli.
Nato sem vzela trak in si ga zavezala čez oči. Povedala sem, da si ne upam narediti niti koraka, ker se lahko kam zaletim. Otroci so me takoj začeli usmerjati, tako da so govorili naprej, stop, desno, levo. Nekdo je medtem pripomnil, da bi me lahko vodili. Vzgojiteljica je predlagala, da to tudi stori, zato me je odpeljal čez ovire do konca igralnice. Otroci so bili veseli, ko nama je uspelo. Povedala sem jim, da bomo vodili slepega, in po parih smo to tudi naredili. Pripravila sem nekaj ovir, preko katerih so morali pripeljati drugega otroka. Večina jih ni imela zadržka do tega, da se mu zavežejo oči in ga nekdo vodi, prav tako so drug drugemu zaupali. Nekajkrat sem jih morala med vodenjem opozoriti, da dobro gledajo, kje vodijo slepega, saj so včasih gledali le, da so se vodilni izognili oviri, na slepega pa so malo pozabili. Otroci, ki so opazovali, so jih tudi opominjali na to, da pazijo tistega, ki ne vidi. Tako so se sklepale interakcije med vsemi otroki. Drug drugemu so zaupali in se prepustili vodenju. Pri enem otroku sem sicer opazila težavo pri zavezovanju oči, saj je želel, da najprej vodi on in potem točno določeni otrok še njega. Tako ni imel težav in se je zabaval. Na koncu so otroci povedali, da jim je bila dejavnost všeč in jih ni bilo strah, le nekatere malo, da se bodo zaleteli. Nato so še z risbami ponazorili svoja občutja. Iz njih je bilo razbrati pozitivno razpoloženje.
7.12.2.2 Slabše sprejeti otroci
Deček A je želel sodelovati, čeprav je bil nemiren, ko je opazoval druge. Opazila sem, da želi biti takoj na vrsti, zato se ne more umiriti. Kot vodja slepega se je zelo izkazal in otroka varno
81 pripeljal do konca. Ni imel težav s tem, da sem mu zavezala oči in je nekdo vodil njega. V par sem ga namenoma dala z otrokom, ki je zelo pozoren na navodila in pri dejavnostih vedno zelo zbran, kar je dobro vplivalo na oba.
Deček B ni bil prisoten v vrtcu.
Pri Deklici C nisem opazila zadržkov, saj je z veseljem sodelovala. V paru je bila z otrokom, s katerim se zadnje čase več družita, česar prej nisem opažala. Menila sem, da se bo tako počutila bolj varno, saj so bili že drugi dejavniki taki, da bi jo lahko odvrnili (zavezovanje oči, telesni stik). Nisem opazila neprijetnih občutkov, zaupala je tistemu, ki jo je vodil in tudi obratno.
Videti je bilo pozitivno razpoloženje in zadovoljstvo ob uspešno opravljeni nalogi. Med dejavnostjo pa sem opazila, da se je približala neki deklici in sta se objeli. Bila sem pozitivno presenečena, da sta spletli interakcijo, ob kateri sta se obe dobro počutili.
Deklica D ni bila prisotna v vrtcu.
7.12.3 Opažanja vzgojiteljice 7.12.3.1 Celotna skupina
Otroci so se z veseljem vključili v to dejavnost. Bili so pozorni, da se otrok, ki ga vodijo, ne zaleti v oviro, nekatere pa je bilo potrebno na to še dodatno opozoriti. Kot vodje so se počutili ponosno. Zaupali so drug drugemu. Dodatno spodbudo za vključitev je potreboval le en otrok.
Drugi niso imeli težav s tem, da jim zavežemo oči. Otroci so se zabavali in na koncu povedali, da jim je bila dejavnost všeč.
7.12.3.2 Slabše sprejeti otroci
Deček A je sodeloval bolje kot pri prejšnji dejavnosti, čeprav je bil tudi pri tej kot opazovalec nemirnejši ter je potreboval dodatne spodbude in motivacijo. Vodil je slepega in tudi sam se je
Deček A je sodeloval bolje kot pri prejšnji dejavnosti, čeprav je bil tudi pri tej kot opazovalec nemirnejši ter je potreboval dodatne spodbude in motivacijo. Vodil je slepega in tudi sam se je