Problem pojma poporodna depresija je, da označuje širok spekter depresivnih raz-položenjskih motenj, od poporodne otožnosti do poporodne psihoze. Študije jo zelo različno opredeljujejo: psihiatrično opredeljene depresije so prisotne v prib-ližno treh odstotkih, na različnih vprašalnikih depresivnosti pa v odvisnosti od števila in jakosti simptomov najdemo od 10 do 30 % depresivnih motenj (10).
Psihologi diagnosticiramo depresijo na osnovi klinično psihološkega pregleda, pri katerem poleg intervjuja lahko uporabimo različna psihodiagnostična sredstva.
Najpogosteje uporabljani enodimenzionalni, kratki vprašalniki za merjenje depresije so:
• Beckova lestvica depresivnosti (angl. Beck Depression Inventory - BDI):
daljša različica z 21 vprašanji in krajša s 7 vprašanji (12).
• Zungova samoocenjevalna lestvica depresivnosti (angl. Zung Self-Rating De-pression Scale) z 20 vprašanji (13).
• Hamiltonova lestvica depresivnosti (angl. Hamilton Depression Rating Scale - HAM-D) s 17 ali 21 vprašanji, ki se najpogosteje uporablja za oceno velike depresije in jo uporabljajo večinoma strokovnjaki (14).
• Vprašalnik o bolnikovem zdravju (angl. Patient Health Questionnaire – PHQ-9) je lestvica z 9 vprašanji, ki se pretežno uporablja kot presejalni inštrument v referenčnih ambulantah družinske medicine. Rezultat omogoča postavitev diagnoze depresije glede na diagnostične kriterije v DSM- IV (15).
• Edinburški vprašalnik poporodne depresije (angl. Edinburgh Postnatal Depre-ssion Scale -EPDS), ki je najpogosteje uporabljan presejalni test za obporodno depresijo (16).
Poporodno depresijo moramo razlikovati od drugih duševnih motenj v obporodnem obdobju, tudi od poporodne otožnosti kot najblažje oblike motenj razpoloženja v poporodnem obdobju in poporodne psihoze, ki velikokrat nastopi v obliki hude depresije kot najbolj intenzivne motnje razpoloženja. Tovrstna klasifikacija popo-rodnih psihičnih motenj (poporodna otožnost, poporodna depresija in poporodna psihoza) je zastarela in preveč poenostavljena. Poleg omenjenih se v poporodnem obdobju pojavlja vrsta anksioznih in s stresom povezanih motenj. V zadnjem času se poporodne duševne motnje klasificirajo znotraj petih večjih kategorij: 1. po-porodna otožnost, 2. popo-porodna depresija, 3. popo-porodna psihoza, 4. popo-porodna posttravmatska stresna motnja ter 5. poporodna anksioznost in obsesivno kompul-zivna motnja (17).
Poporodna otožnost, ki jo pri nas označujemo tudi kot »jokavi dan« ali »3. dan«, v angleški literaturi pa jo najdemo pod izrazi »postpartum blues«, »baby blues«,
»maternity blues«, označuje obdobje čustvene labilnosti v prvih dneh po porodu, za katero so značilna obdobja joka, razdražljivosti, občutljivosti, zmedenosti in anksioznosti. Poporodna otožnost je zelo pogosta in jo do določene mere izkusi ve-čina žensk vsaj za nekaj ur. Pogostejša je v zahodnih kulturah zaradi pomanjkanja družinske podpore in zgodnjega navezovanja med mamo in otrokom. Raziskave
govorijo o razširjenosti med 40 % in 85 %. Simptomi se pojavijo znotraj prvih 10 dni po porodu z vrhom med tretjim in petim dnevom. Simptomi poporodne otož-nosti ne vplivajo na socialno in delovno učinkovitost ženske. Poporodna otožnost izzveni sama po sebi in ne zahteva posebnih ukrepov z izjemo socialne podpore in pomoči družinskih članov. Pripisujejo jo predvsem hormonskim spremembam in stresu poporodnega obdobja. Če poporodna otožnost traja več kot dva tedna, se verjetno razvija resnejša oblika razpoloženjskih motenj po porodu (18).
Najbolj dramatična poporodna duševna motnja je poporodna psihoza, ki se obi-čajno pojavi v prvem mesecu po porodu. Pri večjem deležu žensk je poporodna psihoza le poslabšanje že prej obstoječe resne duševne motnje (na primer bipolar-ne motnje ali shizofrenije). Poporodna psihoza je redkejša duševna motnja, tuje raziskave poročajo o prevalenci med 1 in 2 na 1000 porodnic (10). Podrobneje je opisana v poglavju o poporodni psihozi.
Incidenca poporodne posttravmatske stresne motnje je okrog 5,6 %. Najpogosteje prisotni simptomi so napetost, nočne more, vdiranje spominov na travmatski dogo-dek (angl. flash-backs) in pretirano avtonomno vzburjenje. Simptomi lahko trajajo več tednov ali mesecev in se včasih povrnejo ob koncu naslednje nosečnosti, kar lahko vodi tudi v sekundarno tokofobijo (patološki strah pred porodom) (17).
Več študij ugotavlja, da so tudi anksiozne motnje v obporodnem obdobju pogosto neprepoznane in da so po nekaterih raziskavah celo pogostejše od poporodne depre-sije. Pogosto se anksioznost normalizira, saj je do določene mere konstruktivna in prispeva k temu, da ženska prilagodi življenje nosečnosti, se pripravi na porod in ustre-zno poskrbi za otroka. Strah pred smrtjo v zibelki lahko doseže patološke dimenzije.
Najpogostejša oblika tega strahu po porodu je nočno bedenje ob otroku in poslušanje, če otrok še diha, kar vodi v pomanjkanje spanja pri materi. Mnoge matere so pretirano zaskrbljene in preokupirane z otrokovim zdravjem in varnostjo (4 ,9, 17).
Ženske, ki dobijo po porodu diagnozo hude depresije, imajo lahko ponavljajoče se vsiljive misli, povezane z otrokom, ki so povezane s kompulzivnim preverjanjem.
Obsesivno kompulzivna motnja se lahko začne že v nosečnosti ali znotraj šestih tednov po porodu. Vsebina obsesivnih misli se najpogosteje nanaša na misli ali srhljive predstave o poškodovanju otroka (17). (Več o tem v poglavju o anksioznih motnjah in obsesivno kompulzivni motnji.)
Zavedati se moramo tudi visoke komorbidnosti obporodne depresije z anksioznimi motnjami (18,4 % anksioznih ima tudi depresivno motnjo in 33,9 % depresivnih ima tudi anksiozno motnjo; v 2 do 4 % so našli komorbidnost depresivne in anksiozne
motnje šest tednov po porodu), motnjami hranjenja v anamnezi (39,1–66,7 % žensk z motnjami hranjenja v anamnezi je trpelo zaradi depresije v nosečnosti in 45,5–70
% po porodu; več v prispevku o motnjah hranjenja), spolno zlorabo v otroštvu (28,6
% žensk s hudo poporodno depresijo je imelo v anamnezi tudi spolno zlorabo v otroštvu; več v poglavju Vpliv spolne zlorabe na doživljanje nosečnosti, poroda in zgodnjega materinstva) in zlorabo cigaret, alkohola in nedovoljenih drog (4).