Uvod
Škodljivost kajenja in uživanja alkohola v nosečnosti je znano, pa vendar še vedno pogosto prezrto dejstvo. Če je še do nedavnega veljalo, da manjše količine alkohola v nosečnosti niso škodljive, sedaj številne svetovne smernice in priporočila svetujejo popolno abstinenco od alkohola v času načrtovanja nosečnosti, v nosečnosti in v času dojenja (1–4).
V naši družbi veliko žensk v rodnem obdobju kadi ali/in uživa alkohol, pri tem pa del nosečnosti (okoli polovica) ni načrtovanih (5). Ženske ne vedo vedno, da so zanosile in pijejo alkohol v pomembnem obdobju razvoja zarodka in ploda. Zato je bistvenega pomena odnos ženske v rodnem obdobju do rabe dovoljenih psihotropnih snovi. Svetovne smernice in priporočila priporočajo presejanje v nosečnosti na kaje-nje in uživakaje-nje alkohola ter ustrezno nadaljkaje-nje ukrepakaje-nje (1–4). V prispevku bo zato poudarek tako na z dokazi podprtih informacijah o škodljivosti uživanja alkohola in kajenja v obporodnem obdobju, kot na priporočilih, kako oblikovati pristop, ki bo vodil v spremembo vedenja.
Kajenje
Razširjenost pojava
V letu 2012 je v Sloveniji v starostni skupini z največjo rodnostjo (25–39 let) kadilo 20,3 % žensk (6). V ZDA je v letu 2008 kadilo 15,6 % nosečnic, v letu 2014 pa 12 % nosečnic (7). Tobačnemu dimu drugih kadilcev (pasivnemu kajenju) je bilo v Sloveniji v letu 2012 izpostavljenih 34,1 % žensk, najpogosteje ravno v starosti 25–39 let (6).
Vpliv na plod
Materino kajenje lahko učinkuje na otroka že pred rojstvom, saj strupene snovi iz to-bačnega dima preko materinega krvnega obtoka dosežejo plod. Kajenje v nosečnosti je vzrok za okoli 7 % prezgodnjih porodov in 6 % smrti zaradi prezgodnjega poroda, 15 % zastojev rasti ploda ob terminu poroda, 30 % nenadnih smrti novorojenca (8).
Povzroča tudi prezgodnji razpok plodovih ovojev, prezgodnjo ločitev posteljice, in zmanjšanje pljučne funkcije pri otroku (9). Podoben učinek ima tudi pasivno kaje-nje, saj prav tako povzroča povišan nivo nikotina v popkovnični krvi in posledično
vpliva na slab izid nosečnosti (10). Kajenje matere med in po nosečnosti je vzročno povezano s pojavom sindroma nenadne smrti dojenčka (11). Tveganje za nenadno smrt dojenčka je povečano tudi v primerih, ko je mati nekadilka in je kadilec partner, predvsem pri kajenju v bivalnih prostorih.
Kajenje v nosečnosti povzroča zmanjšano oksigenacijo ploda preko več mehaniz-mov. Izpostavitev cigaretnemu dimu akutno zniža pretok preko posteljice, kar je najverjetneje posledica z nikotinom povzročenega vazospazma. Posteljice kadilk imajo strukturne spremembe (manj žil, zadebeljeno membrano), ki povzročijo ne-normalno izmenjavo plinov preko posteljice (12). Kajenje povzroča tudi oksidativni stres, kar posledično vodi tudi v poškodbo funkcije posteljice. Sproščanje ogljiko-vega monoksida med kajenjem povzroča tvorbo karboksihemoglobina, kar vpliva na plodovo oksigenacijo.
Kajenje preko neustrezne oksigenacije vpliva na plodov razvoj. Na živalskih mo-delih nikotin poveča žilni upor in zniža pretok krvi (13). Kronična izpostavljenost nikotinu v teh modelih je pokazala nenormalno izločanje nevrokemičnih prenašalcev v možganih, kot tudi posledično spremenjeno obnašanje mladičev (14). Na živalskih modelih je bilo tudi dokazano signifikantno znižanje teže in volumna pljuč in pove-čan upor v dihalnih poteh (15). Zato tudi nadomestna nikotinska terapija predstavlja tveganje za plod.
Poleg nikotina je v cigaretnem dimu prisotno še okoli 4000 drugih toksinov. Ti to-ksini lahko povzročajo napake na plodovem genetskem zapisu. Opisana je pogosta delecija ali translokacija 11q23 regije. Pojavljajo se tudi zapisi o epigenetskih spre-membah pri potomcih kadilcev (16).
Presejanje
Vse nosečnice je potrebno vprašati o uporabi tobaka, vključno s cigaretami, tobakom in elektronskimi cigaretami (17). Vprašati je potrebno: če je kadarkoli kadila, ali je kadila v času zanositve, ali kadi v času nosečnosti. Potrebno je vprašati o številu pokajenih cigaret na dan.
Presejanje na kajenje je v pomoč tudi pri identifikaciji žensk s tveganjem za domače nasilje, z depresivnimi in anksioznimi motnjami in zlorabo drugih snovi. V raziskavi z vključenimi skoraj 200.000 ženskami so ugotovili, da so ženske, ki so bile žrtve fizičnega nasilja, imele dvakrat večje tveganje za kajenje pred in med nosečnostjo, kot ženske, ki niso bile žrtve nasilja (18). Prav tako je presejanje na kajenje lahko v
pomoč pri odkrivanju depresivnih motenj, saj je bilo kajenje pri nosečnicah s hudo depresivno epizodo štirikrat pogostejše od splošne populacije nosečnic (7). Kajenje je prav tako pogostejše pri ženskah, ki so odvisne od alkohola in drugih psihotropnih snovi.
Prenehanje kajenja
Psihosocialno svetovanje poveča verjetnost prenehanja kajenja, ki se povezuje z 18
% manj prezgodnjih porodov in otrok z nizko težo (19). Zaenkrat ni dokazov, da bi bila terapija z nikotinskimi nadomestki učinkovita pomoč pri prenehanju kajenja v nosečnosti (20). Prav tako nikotinska nadomestna terapija zniža le vpliv dodatnih toksinov in ogljikovega monoksida, medtem ko škodljiv vpliv nikotina na plod ob nadomestni terapiji ostaja. Nosečnice, ki kadijo, ne potrebujejo specifičnega psihi-atričnega zdravljenja kot pri odvisnosti od drugih psihotropnih snovi, ampak lahko pridobijo ustrezno pomoč v primarnem zdravstvu. Nikotin se od drugih psihotropnih snovi razlikuje v tem, da je sicer med najbolj zasvojljivimi, hkrati pa ne povzroča osebnostnih in čustvenih sprememb, kot jih druge droge. Glede prenehanja kajenja se za nosečnice zato priporoča svetovanje v vseh stikih prvega reda v zdravstvu in ni potrebno intervenirati z adiktološke-psihiatrične plati, razen če je kajenje sočasni del neke duševne motnje.
Motivacijske postopke (opisani v nadaljevanju) lahko uporabimo tudi za partnerja, ki kadi in je zato nosečnica izpostavljena pasivnemu kajenju; včasih pa nosečnica potrebuje našo podporo in motivacijo, da bo zmogla pri kajenju omejiti svoje bližnje.
Ljudem, s katerimi smo povezani v intimnem odnosu, je včasih posebej težko posta-viti zahtevo po spremembi navad.