Na Ginekološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana se socialne delavke v proces pomoči ženskam v obporodnem obdobju običajno vključijo na pobudo zdrav-nika-ginekologa ali pediatra ter drugih služb, ki pri svojem delu zaznajo njihovo stisko.
Pomoč poiščejo tudi nosečnice same, saj je telefonska številka naše službe v materinski knjižici. Včasih se sodelovanje nadaljuje po obravnavi na Komisiji za umetne prekinitve nosečnosti 1. in 2. stopnje, po tem, ko je bila zahteva za umetno prekinitev neželene in
»Biti mati pomeni prevzeti nase eno najbolj čustveno in intelektualno zahtevnih, napornih in
hkrati globoko zadovoljstvo vzbujajočih nalog, kar se jih lahko loti človeško bitje« (1)
nenačrtovane nosečnosti zaradi prepozno vložene zahteve zavrnjena.
Slika 1. Razlogi za socialno obravnavo na Kliničnem oddelku za perinatologijo Gine-kološke klinike UKC v Ljubljani od 2012 do 2015.
Najbolj ranljive skupine žensk, ki jih obravnavamo, so tiste, ki v nosečnosti niso prihaja-le na ginekološke pregprihaja-lede, so brez urejenega zdravstvenega varstva, tiste, ki zlorabljajo psihoaktivne snovi, žrtve nasilja, ter ženske s težavami v duševnem zdravju, migrantke in mladostnice.
Te ženske imajo pogosteje od ostalih nižji socialno-ekonomski status, nedokončano ali nižjo stopnjo izobrazbe, so brez zaposlitve, z neurejenimi stanovanjskimi razmerami in so v nestabilni partnerski zvezi, samske, ali pa odvisne od družine, države in dobrodelnih organizacij. Njihove potrebe so kompleksne.
Naš pristop k obravnavi teh ranljivih skupin žensk temelji na definiciji zdravja SZO:
»Zdravje je stanje popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja, in ne le odsotnost bolezni in nemoči« (3). Proučujemo socialne vidike zdravja, to so razmere, v katerih se ljudje rodijo, odraščajo, živijo in delajo. Prav te socialne determinante določa-jo neenakosti na področju zdravja.
Oddelčne obravnave med 2012–2015
Posvojitev 5 % Rejništvo 5 %
Nasilje 9 %
Brez pregledov 10 %
Mladostnice 10 %
Odvisnost 15 % Drugo 46 %
Socialna obravnava matere in otroka
Namen socialne obravnave matere in otroka po porodu je omogočanje sprememb v dosedanjem načinu reševanja težav v medosebnih odnosih in posredovanje v perečih situ-acijah, kjer so interakcije med žensko in okoljem otežene. Socialne težave so najpogosteje povezane s socialno-ekonomskim statusom, ki je posledica nezaposlenosti v družini in ma-terialnega pomanjkanja. Največkrat gre za izključenost iz družinske in sorodstvene mreže pomoči ter iz institucionalnih formalnih socialnih mrež (zaposlitvenih, izobraževalnih in zdravstvenih) ter za materialno prikrajšanost, pomanjkljive veščine za iskanje pomoči in vzpostavljanje socialnih stikov ter za posebne potrebe v obporodnem obdobju.
»V današnjem času je večina žensk dobro pripravljenih na porod in prihod novorojenčka je lep dogodek za vso družino in prijatelje. Ženska, ki poroda ne pričakuje z veseljem, občuti velik družbeni pritisk in tako je tudi stiska obeh staršev ob rojstvu otroka, na katerega nista pripravljena, zelo velika. Socialne delavke v bolnišnici žensko ob težav-nem prehodu v starševstvo s svojim strokovnim znanjem podpremo, spodbujamo in jo opolnomočimo za učinkovito ravnanje pri iskanju izhodov iz stiske. Socialno svetovalno delo v zdravstvu temelji na osebni pomoči in čustveni vpletenosti v življenjsko stisko nosečnice, na zavzemanju za uresničevanje obstoječih pravic, iskanju možnih izbir in sprejemljivih rešitev za dober razplet trenutne življenjske situacije« (4).
»Nosečnice v socialni stiski se odzivajo zelo čustveno in zaradi večje ranljivosti potrebujejo spodbudo in oporo pri iskanju pomoči. Občutek brezizhodnosti pri soočanju s socialnimi težavami jih spravlja v obup in zato pogosto odnehajo« (4). Najpogostejše socialne težave so povezane z urejanjem socialno-ekonomskih razmer, ki so posledica nezaposlenosti v družini in materialnega pomanjkanja, z izključenostjo iz družinske in sorodstvene mreže pomoči, z izključenostjo iz formalnih socialnih mrež, z dolgotrajno materialno prikrajša-nostjo, ki gre iz generacije v generacijo, z osebno izolacijo brez iskanja pomoči in brez socialnih stikov v ožjem in širšem življenjskem okolju ter nenazadnje tudi z neodzivnostjo okolja za posebne potrebe v obdobju nosečnosti in po porodu (Tabela 1).
Tabela 1. Najpogostejše težave na socialnem področju v obporodnem obdobju.
Težave na socialnem področju v obporodnem obdobju
- neugodne socialno ekonomske razmere
- nezaposlenosti v družini in materialno pomanjkanje - izključenost iz družinske in sorodstvene mreže pomoči - izključenost iz formalnih socialnih mrež
- dolgotrajna materialna prikrajšanost skozi več generacij - osebna izolacija brez iskanja pomoči
- pomanjkanje socialnih stikov v ožjem in širšem življenjskem okolju - neodzivnost okolja za posebne potrebe v obdobju nosečnosti in po porodu
S sodelovanjem zdravstvenih in socialnih delavcev na ginekološko-porodniških oddel-kih odpremo možnosti za celostno obravnavo težav v obporodnem obdobju. V skupnem dialogu in ob povezovanju različnih strokovnih služb v bolnišnici in po potrebi tudi zunaj nje socialne delavke skupaj z nosečnico soustvarjamo sprejemljive rešitve, na primer posredujemo informacije o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, o pomoči ob rojstvu otroka, o pravici do otroškega dodatka, brezplačni pravni pomoči ter nudimo oporo pri iskanju pomoči in rešitev, ko ženska doživlja nasilje, predvsem pri urejanju psihološke podpore za žrtve nasilja in namestitve zanjo in za otroka po odpustu iz po-rodnišnice (Tabela 2).