Na Ginekološki kliniki se socialne delavke vključimo v proces pomoči pri ženski, ki razmišlja, da bi svojega otroka po rojstvu oddala v posvojitev, običajno v zad-njem trimesečju nosečnosti ali po porodu. To so večinoma nenačrtovane in neželene nosečnosti. Skupna značilnost teh je skrivnostnost. Zaradi tega se izogibajo gine-koloških ordinacij. Svojo nosečnost skrivajo pred bližnjo in širšo okolico, tudi pred starši, partnerjem, otroki, sodelavci. Ne vključijo se v sistem družinskih, sosedskih in prijateljskih mrež pomoči, pogosto niti v institucionalne mreže. Ovirane so pri iskanju pomoči in vzpostavljanju socialnih stikov. Pogosto živijo v osami ter v po-manjkanju, materialnem in nematerialnem, v pomanjkanju tistega, kar je razumno pričakovati, da človeku in družini pripada: zaposlitev, zdravstveno zavarovanje, sta-novanje, spoštljiv in zaupanja vreden partnerski odnos. Ob tem same doživljajo zelo hudo stisko in obremenitev. Strokovne delavke jim pomagamo pri reševanju proble-mov in stisk. Z njimi ustvarimo socialno-delovni odnos, ki zagotavlja odprt prostor za pogovor, soustvarjanje sprememb, soustvarjanje pomoči in želenih izidov. Vedno sledimo izbiri ženske, nikoli ne delujemo brez njenega soglasja.
Ženska, ki se odloča o oddaji otroka v posvojitev, mora biti seznanjena z vsemi
obstoječimi možnostmi, kot sta na primer namestitev v materinskem domu ali zača-sno rejništvo za otroka. Ponudimo in omogočimo ji čas za premislek in dokončno odločitev. Svojo voljo ima možnost izraziti v porodnišnici ali v času ugotovitvenih postopkov, ki jih takoj po porodu prične izvajati Center za socialno delo. Če po po-rodu ne želi živeti z otrokom, je potrebno to željo upoštevati.
Oddaja v posvojitev običajno poteka na krajevno pristojnem Centru za socialno delo.
Zaradi varovanja osebnih podatkov lahko ženska zaprosi Ministrstvo za delo, druži-no in socialne zadeve, da se ji določi drug Center, kjer bo urejala posvojitev.
Večjo ranljivost in revščino žensk, ki so oddale otroka v posvojitev, potrjuje Analiza opravljenih posvojitev na Ginekološki kliniki v Ljubljani med letoma 2005 in 2010.
Potrebe žensk, ki jih obstoječe storitve pomanjkljivo naslavljajo
»Težave v duševnem zdravju so pri ženskah tesno povezane z značilno socialno vlogo ženske današnjega dne. Na pojav psihičnih kriz ženske neizogibno vplivajo tudi drugi, bolj ali manj prikriti dejavniki, ki niso več zasebni in moralni, temveč družbeni, in ki ostajajo tesno povezani z androcentrizmom« (10).
Največja težava je namestitev po porodu za ženske z odvisnostjo in drugimi dušev-nimi motnjami. Z otrokom nimajo kam iti, če nimajo podpore partnerja ali družine.
Materinski domovi zanje niso primerni, ker ne zagotavljajo 24-urne prisotnosti strokovne delavke, katero bi te uporabnice potrebovale. Razvijajo se nove oblike pomoči, ki bi lahko zagotavljale uporabnicam tovrstno pomoč in jih hkrati podpirale in krepile v njihovi starševski vlogi.
Ženske z blažjo obliko depresije, ki imajo podporo družine in partnerja, bi včasih po prihodu iz porodnišnice potrebovale strokovno pomoč nekaj tednov do nekaj mese-cev, ko bi strokovna delavka prihajala na dom. Pomoč bi morala biti brezplačna za tiste, ki si je ne morejo privoščiti (11).
Tudi socialne delavke se zavedamo dejstva, da ima način, na katerega starši ko-municiramo z otrokom, dolgoročne posledice na kemično ravnovesje v njegovih možganih ter da se povezave med celicami v možganih utrdijo glede na konkretno okolje, v katerem se znajde otrok. Takšna prilagodljivost je za otroka lahko blago-dejna, lahko pa tudi škodljiva (13).
Zaključek
»Za mater in otroka je nosečnost čas, ko sta si kot le mogoče blizu, povezana v skustvo, o katerem je le redko govor in je največkrat zanemarjeno« (13).
Temeljna naloga strokovnih služb v obporodnem obdobju je zagotavljanje varnosti ženski in po porodu tudi otroku. Pomoč materi pomeni pomoč otroku. Z vsemi raz-položljivimi viri pomoči, z ljubečo starševsko skrbjo zanjo, lahko materi omogočimo, da prevzame skrb za svojega otroka, vendar spoštujemo tudi drugačne odločitve. Zelo pomembno je pravočasno ugotoviti ali ženska ima kapacitete za starševstvo in tako nje-nemu otroku omogočiti ustrezno družinsko okolje.
Da bi vse to lahko zagotovili, je nujno sodelovanje vseh služb, ki se v tem obdobju sreču-jejo s celotno družino. Delovanje multidisciplinarnih in medinstitucionalnih strokovnih timov zagotavlja celovito pomoč vsem vključenim. Težave, v katerih se znajde ženska v tem obdobju, običajno niso nastale čez noč, zato tudi rešitve niso hitre in pot do njih ni vedno lahka, vendar je mogoča. Zato bodimo pri svojem delu potrpežljivi, prisluhnimo ženski in ohranjajmo tak odnos, da lahko 'vedno pride nazaj'. Kot pravi Sounderland:
»Če smo pripravljeni delovati v skladu s tem, kar nam znanost razkriva o vzgoji, se lahko potrudimo in ustvarimo bolj blagodejno družbo, ki bo bolj sočutna, ki bo bolj sposobna razmišljati in bo bolj spoštovala različnosti. Morda bo poleg tega družba spoznala, da bodo otroci bolje uspevali, če bo dobro poskrbljeno za starše« (12).
Literatura
1. Kitzinger S. Me matere. Ljubljana: Ganeš; 1994.
2. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Neenakosti v zdravju v Sloveniji. IVZ 2011. Do-stopno dne 11. 2. 2018 na: http://www.nijz.si/sl/publikacije/neenakosti-v-zdravju-v-sloveniji.
3. Preamble to the Constitution of WHO as adopted by the International Health Conference, New York, 19 June - 22 July 1946. Dostopno dne 12. 2. 2018 na: http://www.who.int/governance/eb/who_con-stitution_en.pdf.
4. Ličer Z. Spolno zdravje, reproduktivno zdravje in varno materinstvo. Socialno delo v zdravstvu 2012;
51(1–3): 55–64.
5. Čačinovič-Vogrinčič G. Socialno delo z družino. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo;
2006.
6. Zakon o preprečevanju nasilja v družini, Uradni list RS št. 16/08 in št. 68/16. Dostopno dne 15. 2.
2018 na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5084.
7. Šimenc J, urednik. Prepoznava in obravnava žrtev nasilja v družini: priročnik za zdravstveno osebje.
Zdravniška zbornica Slovenije; 2015.
8. Veselič Š. Nasilje intimnega partnerja v obdobju nosečnosti in zgodnjega starševstva. V: Urška KH, urednik. Duševno zdravje in nosečnost, porod ter zgodnje starševstvo - Strokovno srečanje ob Sve-tovnem dnevu duševnega zdravja; 2009 Oct 9; Ljubljana, Slovenija. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije; 2010. Dostopno dne 11. 2. 2018 na: http://www.ivz.si/javne_datoteke/
datoteke/2055-Zbornik_Obporodno_obdobje_SDDZ.pdf.
9. Dreu L. Dobra praksa socialnega dela na področju posvojitev. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fa-kulteta za socialno delo; 2011 (neobjavljeno, raziskovalna naloga v okviru diferencialnega programa univerzitetnega študija).
10. Podgornik N. Kriva je Eva; Androcentrična konstrukcija stvarnosti in manifestiranje psihičnih kriz žensk. Ljubljana: Vega; 2012.
11. Ličina M. Poporodne duševne motnje. Ljubljana: Littera Picta; 2011.
12. Sunderland M. Znanost o vzgoji. Didakta; 2009.
13. Kitzinger S. Rojstvo. Centralni zavod za napredek gospodinjstva; 1988.
14. Drglin Z. Zima v srcu. Ko se materinstvu pridružita depresija in tesnoba, radost pa odide. Ljubljana:
Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije; 2009. Dostopno dne 11. 2. 2018 na: http://www.
nijz.si/sl/publikacije/zima-v-srcu-ko-se-materinstvu-pridruzita-depresija-in-tesnoba-radost-pa-odide.