Anoreksija nervoza (AN)
Anoreksija nervoza je najpogostejša v razvitih državah z visokimi prihodki, kot so ZDA, večina evropskih držav, Avstralija, Nova Zelandija, Japonska. Prevalenca med mladimi ženskami je približno 0,4 %. Manj je znanega o prevalenci med moškimi. Razmerje ženske : moški je približno 10 : 1.
Običajno se začne v adolescenci. Redko se začne pred puberteto ali po 40. letu. Pogosto je pričetek povezan s stresnim dogodkom. Njen potek in izidi so lahko zelo različni.
Nekateri popolnoma okrevajo po eni epizodi, pri drugih ima nihajoč potek z obdobji normalne telesne teže in obdobji relapsa in pri tretjih kroničen, dolgoleten potek.
Diagnostični kriteriji zanjo po DSM-5 so: restrikcija energetskega vnosa hrane, ki se kaže v izrazito nizki telesni teži (indeks telesne teže, ITM < 17,0 kg/m2); prisotnost intenzivnega strahu pred pridobivanjem telesne teže, oz. debelostjo, čeprav imajo ob tem izrazito nizko telesno težo in motnja v percepciji lastne telesne sheme ali pomankanje uvida v resno ogroženost zaradi trenutne izrazito nizke telesne teže.
Nadalje se deli na dva podtipa. Prvi je restriktivni tip, kar pomeni, da v zadnjih treh mesecih pri osebi ni bilo prisotnega kompulzivnega prenajedanja ali purgativnih vedenj, ki vključujejo bruhanje, zlorabo odvajal, diuretikov ali klizem. Ta podtip oseb opisuje izgubljanje teže z dieto, postenjem ali pretiranim gibanjem. Drugi je purgativni tip oz. tip kompulzivnega prenajedanja, ki pomeni, da je bilo pri osebi v zadnjih treh mesecih prisotno kompulzivno prenajedanje ali purgativno vedenje.
Kadar je ITM < 15 kg/m2 govorimo o ekstremni obliki anoreksije nervoze (2).
Zapleti
Anoreksija nervoza ima številne telesne posledice, ki so povezane s stradanjem.
Amenoreja je pogosto prisotna in kaže na fiziološke motnje. Pogosto navajajo bolečine v trebuhu, težave z zaprtjem, intoleranco na mraz, utrujenost ali višek energije. V laboratorijskih izvidih lahko ugotavljamo številna odstopanja. Po-gosta je levkopenija, lahko tudi blaga anemija in trombocitopenija. Dehidracija lahko povzroči višje vrednosti sečnine. Pogosta je hiperholesterolemija, povišane vrednosti jetrnih testov, hipomagnezemija, hipofosfatemija in povišana serumska amilaza. Lahko pride do motenj elektrolitov. Ženske imajo nižje vrednosti estro-gena, moški testosterona. Pogosta je sinusna bradikardija, hipotenzija, hipotermija in včasih izrazito podaljšan QTc interval. Pogosto je prisotna zmanjšana mineralna gostota kosti z območji osteopenije in osteoporoze, kar pomeni veliko tveganje za zlome. Lahko pride do nastanka perifernih edemov, še posebej med ponovnim pridobivanjem telesne teže (angl. refeeding) ali ob prenehanju zlorabe diuretikov in odvajal (2).
Bulimija nervoza (BN)
Tudi bulimija nervoza je najpogostejša v razvitih državah z visokimi prihodki, kot so ZDA, večina evropskih držav, Avstralija, Nova Zelandija, Japonska itd.
Prevalenca BN med mladimi ženskami je 1−1,5 %. Razmerje ženske : moški je enako kot pri anoreksiji, 10 : 1. Najpogosteje se pojavi v adolescenci. Začetek pred puberteto in po 40. letu ni značilen. Potek je lahko kroničen ali intermitenten z obdobji remisije, ki jim sledi kompulzivno prenajedanje.
Diagnostični kriteriji po DSM-5 so: ponavljajoče se epizode kompulzivnega pre-najedanja, za katere je značilno, da v določenem času (npr. v dveh urah) pojedo večjo količino hrane, kot bi jo pojedla večina ljudi pod enakimi pogoji, v enakem časovnem obdobju in občutek izgube nadzora nad vnosom hrane v tej epizodi, v
smislu da ne more nehati jesti ali kontrolirati kaj oz. koliko poje; ponavljajoča se neustrezna kompenzatorna vedenja za preprečitev povišanja telesne teže kot so:
bruhanje, zloraba odvajal, diuretikov, drugih zdravil, postenje ali pretirano giba-nje; kompulzivno prenajedanje in kompenzatorno vedenje se pojavljata povprečno vsaj 1x na teden v obdobju treh mesecev; lastna vrednost posameznika temelji na podlagi telesne teže in telesne sheme; motnja se ne pojavi zgolj med epizodo anoreksije.
Zapleti
Zaradi bruhanja lahko pride do motenj elektrolitov. Značilna je hipokalemija, ki lahko sproži aritmije, hipokloremija in hiponatremija. Pomanjkanje želodčne kisli-ne lahko povzroči metabolno alkalozo (povišana vrednost bikarbonata v serumu).
Pogosta odvajanja tekočega blata ali dehidracija zaradi zlorabe odvajal lahko pov-zročijo metabolno acidozo. Lahko so povišane vrednosti serumske amilaze, kar je najverjetneje posledica povečane količine izoencima v slini. Lahko pride do erozij zobne sklenine, še posebej na lingvalnih straneh sprednjih zob in kariesa. V težjih primerih so zobje močno poškodovani. Pri nekaterih pride do izrazitega povečanja žlez slinavk, še posebej parotidnih žlez. Tiste, ki si sprožajo bruhanje s prsti, imajo običajno odrgnine in brazgotine na dorzalni strani dlani (2).
Kompulzivno prenajedanje (KP)
Običajno se začne v adolescenci, lahko tudi kasneje v življenju. Ko poiščejo po-moč, so običajno starejše kot osebe z anoreksijo ali bulimijo. Prevalenca med polnoletnimi odraslimi ženskami v ZDA je 1,6 % in 0,8 % med moškimi. Prav tako prevladuje v razvitih državah, kjer imajo višje dohodke. Pojavi se pri osebah z normalno ali prekomerno telesno težo.
Diagnostični kriteriji po DSM-5 so ponavljajoče se epizode kompulzivnega pre-najedanja. Epizode so povezane z najmanj tremi od naslednjih značilnosti: jedo hitreje kot je normalno; jedo, dokler se ne počutijo nelagodno site; pojedo večje količine hrane, ko niso lačni; jedo same, ker jih je sram glede količine zaužite hra-ne; po epizodi se gnusijo same sebi, so depresivne ali polne krivde. Prenajedanje jih spravlja v hudo stisko. Pojavlja se najmanj 1x na teden v obdobju treh mesecev.
Ni prisotnih kompenzatornih vedenj za znižanje telesne teže kot pri bulimiji. Ne pojavlja se izključno med obdobji anoreksije in bulimije (2).
Druge specifične motnje hranjenja (DSMH)
V to kategorijo uvrščajo motnje hranjenja, ki ne izpolnjujejo zgoraj opisanih diagno-stičnih kriterijev. To so atipična anoreksija nervoza, ki ustreza vsem diagnostičnim kriterijem anoreksije nervoze, razen normalnega ali povišanega ITM; bulimija nervoza z nizko pogostnostjo in/ali omejenim trajanjem (angl. Bulimia Nervosa of low frequency and/or limited duration,), ki prav tako ustreza vsem kriterijem za bulimijo nervozo, le da se kompulzivno prenajedanje in kompenzatorno vedenje pojavlja manj pogosto in/ali manj kot 3 mesece; purgativna motnja, kjer gre za purgativna vedenja brez kompulzivne-ga prenajedanja ter sindrom nočnekompulzivne-ga prenajedanja in še nekatere druge (2).
Ortoreksija nervoza
Čeprav ortoreksija (gr. ortho – pravilen in orexis – apetit) ni vključena v klasifikacije duševnih motenj, jo omenjamo zaradi nepovratnih zdravstvenih zapletov, ki jih lahko povzroči tako pri ženski kot pri plodu. Njena prevalenca naj bi bila manj kot 1 %. Simp-tomi ortoreksije sežejo dlje od težnje po zdravem prehranjevanju. Je resna motnja; oseba z ortoreksijo je namreč pretirano 'dosledna' pri izbiranju in uživanju zdrave hrane, obi-čajno daje prednost kakovosti in ne količini hrane. Na tem področju je na voljo malo raziskav, a kaže, da so ortoreksična vedenja in odnos do hrane pogosta tudi pri osebah z drugimi motnjami hranjenja kot so anoreksija, bulimija in kompulzivno prenajedanje.
Ortoreksija se lahko začne z 'zdravo' ali 'čisto' hrano in napreduje do izločitve celotnih skupin živil, na primer žitaric ali mlečnih izdelkov, do izogibanja živil, ki vsebujejo ume-tne dodatke, ki so bila obdelana s pesticidi ali vsebujejo določene sestavine (sladkor, sol).
Osebe z ortoreksijo ob izbiranju hrane doživljajo hudo anksioznost in lahko jih skrbi, da njihova prehrana ne dosega visokih meril 'čistosti'. Lahko so socialno izolirane, ker se umaknejo iz dejavnosti in odnosov, kjer se drugi ne prilagodijo/strinjajo z njihovim strogim prehranskim režimom. Opozorilni znaki, da se začenja resna motnja hranjenja, so občutki krivde po 'zdrsih', večja samozavest po zaužitju 'zdrave' hrane, spremenljivo razpoloženje, anksioznost in depresija (55, 56).