Nosečnice v Sloveniji uporabljajo materinsko knjižico, v njej so zdravstveni podatki o nosečnici in plodu. Vsebuje tudi kratek presejalni test o psihičnem in socialnem počutju ter telefonsko številko, kamor lahko pokličejo in spregovorijo o svoji stiski.
Na ta način je več možnosti, da začnejo težave reševati čim prej in jih ne odlagajo do poroda in na čas po njem.
Zdravstveni delavci, ki spremljajo žensko v obporodnem obdobju, so jo ob izraženi psihični stiski pripravljeni napotiti v druge ustrezne službe. Socialna delavka po-nudi razbremenilni pogovor. Ta vsebuje elemente aktivnega poslušanja problemske situacije, nudenja opore in pomoči. Skupaj z žensko išče razpoložljive in zanjo sprejemljive vire pomoči ter sledi njenim potrebam, stališčem in željam glede na situacijo »tukaj in zdaj«. Če v bolnišnici obstaja možnost vzpostavljanja in vzdrže-vanja osebne opore v celotnem obdobju nosečnosti, to pripomore k boljši celostni oskrbi in ugodno vpliva na počutje ženske.
Če ženska ne želi po pomoč v lokalno zdravstveno ali socialno službo, je pomembno, da jo dobi v bolnišnici. Tako dobi priložnost za vzpostavljanje podporne socialne mreže po odhodu iz bolnišnice, torej priložnost za sodelovanje med strokovnimi službami – patronažno službo, ginekologom, socialnimi službami, ženskimi
sve-Intervence socialnih delavk v porodnišnici
- informiranje o starševskem varstvu in družinskih prejemkih
- informiranje o pomoči ob rojstvu otroka, o pravici do otroškega dodatka, brezplačni pravni pomoči
- opora pri iskanju pomoči in rešitev žrtvam nasilja Tabela 2. Najpogostejše intervence socialnih delavk v porodnišnici.
tovalnicami, materinskim domom, varno hišo. »Socialno delo promovira družbene spremembe, reševanje problemov v medčloveških odnosih, socialno krepitev in osvoboditev ljudi, da bi omogočilo njihovo dobrobit. Pri tem socialno delo uporablja teorije o človekovem ravnanju in socialnih sistemih. Socialno delo intervenira na točki interakcije ljudi in okolja. Načela človekovih pravic in socialna pravičnost so temeljna za socialno delo« (5).
Odklanjanje zdravstvenih in socialnih storitev
Nosečnica včasih odklanja nujne zdravstvene in socialne storitve, čeprav so ji na razpolago. V tem primeru socialne delavke sodelujemo pri spodbujanju sprejemanja pomoči, poskušamo ugotoviti razloge za odklonilen odnos in omogočiti izvajanje zdravstvene, socialne, psihološke ali psihiatrične pomoči. Razlogi za odklanjanje pomoči so lahko slabe izkušnje s strokovnimi službami v preteklosti, pomanjkanje informacij o vrsti pomoči, nezaupanje v institucionalno pomoč in drugi. Ženske, ki ne prihajajo na ginekološke preglede v nosečnosti, pogosteje prezgodaj rodijo in imajo bolj obremenilne življenjske okoliščine (9).
Potreba po zaupnosti
Omogočiti moramo zasebnost razgovorov, kjer bo ženska brez zunanjih pritiskov spregovorila o svojih stiskah in težavah ter se odločila o življenjsko pomembnih zadevah, na primer o oddaji otroka v posvojitev, ko se za vedno odpove starševskim pravicam in dolžnostim.
Potreba po ohranjanju skrivnosti je pri razgovorih intimne narave zelo velika, še posebno v obdobju, ko se začne razmišljati o različnih možnostih in odločitvah, ki bodo usodno vplivale na njeno in otrokovo življenje. Ženska, ki se odloča o oddaji otroka v posvojitev, ne želi čustveno prikrajšati otroka. Želi mu, da bi bil v novi dru-žini sprejet, ljubljen in zaželen, ker v svojem življenju zanj ne vidi dobrih možnosti.
Če pričakujemo, da bosta otrokova starša v bližnji prihodnosti uspela urediti svoje življenjske razmere, ima prednost rejništvo, ki je oblika začasne pomoči otroku.
Psihosocialno svetovalno delo
»Vsaka ženska, ki postaja mati, potrebuje druge odrasle ljudi, ki ji stojijo ob strani na tem potovanju, potrebuje partnerja in/ali druge naklonjene in ljubeče osebe« (14).
V naši službi se večinoma srečujemo s tistimi, pri katerih so bile duševne motnje prepoznane že v nosečnosti ali pred njo, imajo nižji socialno-ekonomski status in nimajo podpore partnerja ali družine.
K stiski matere (in partnerja) zaradi nenačrtovane nosečnosti pristopimo s psiho-socialnim svetovalnim delom. Tudi po odhodu iz porodnišnice ji(ma) omogočimo dostop do informacij in pomoči. Socialne stiske, ki so bile prisotne že v nosečnosti, se po porodu namreč nadaljujejo in stopnjujejo, ker je potrebno poskrbeti tudi za otroka.
Vrste socialne pomoči, ki jih potrebujejo ženske v obporodnem obdobju, so pomoč pri urejanju očetovstva, pogovor in pomoč pri uveljavljanju pravic iz socialne-ga varstva in družinskih prejemkov, pomoč z oblačili za novorojenčka, urejanje namestitve v materinski dom, varno hišo, namestitev otroka v drugo družino (skrb-ništvo z namenom posvojitve ali rejništva), sodelovanje s pristojnimi Centri za socialno delo, nevladnimi organizacijami, azilnimi in zdravstvenimi domovi.
Tabela 3. Področja, kjer ženske v obporodnem obdobju najbolj potrebujejo socialno pomoč.
Zaradi slabih socialnih okoliščin, neurejenega zdravstvenega zavarovanja ali nep-ripravljenosti na otroka najprej prisluhnemo njeni pripovedi o tem, kako se je na nosečnost in porod pripravljala, kakšne načrte za svojo prihodnost je že sama na-redila. Aktivno sodelujemo pri iskanju rešitev ter urejanju namestitve z otrokom po odhodu iz porodnišnice. Nudimo oporo, še posebno v primerih, ko partner ni zanesljiva oseba (zloraba, odklanjanje materialne skrbi), kadar nima podpore svoje družine ali podporne socialne mreže ter se z otrokom iz porodnišnice nima kam namestiti. Denarna socialna pomoč pogosto ne zadošča za pokrivanje življenjskih stroškov, pa tudi nastanitev v materinskem domu ni vedno ustrezna rešitev, pred-vsem pri težavah, povezanih s posledicami odvisnosti od prepovedanih drog.
Področja, kjer ženske v obporodnem obdobju najbolj potrebujejo socialno pomoč
- urejanje očetovstva
- uveljavljanje pravic iz socialnega varstva in družinskih prejemkov - oblačila za novorojenčka
- namestitev v materinski dom, varno hišo - namestitev otroka v drugo družino
- sodelovanje s pristojnimi CSD, nevladnimi organizacijami, azilnimi in zdravstvenimi domovi