3.1. OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA
V učnih načrtih za osnovno šolo najdemo bolj malo operativnih ciljev, ki se nanašajo na obravnavo golosemenk pri pouku naravoslovja in biologije. V učne načrte so golosemenke vključene bolj za primerjavo s kritosemenkami, ne pa kot samostojna vsebina. V 4. razredu se učenci pri predmetu Naravoslovje in tehnika že srečajo s prepoznavanjem najpogostejših drevesnih in grmovnih vrst v neposrednem okolju (Vodopivec idr., 2011). Učni načrt za naravoslovje v 6. in 7. razredu predvideva obravnavo rastlin predvsem v 6. razredu. Spoznajo podobnosti in razlike med golosemenkami in kritosemenkami. Učenci spoznajo osnovno zgradbo rastlinskih organov, osnovno zgradbo cveta in jo povežejo z načini opraševanja. Razumejo povezavo med zgradbo semen in plodov ter načini in pomenom razširjanja. Učenci v 6. razredu tudi spoznajo prilagoditve rastlin na okolje. V 7. razredu so rastlinske teme vključene v teme o zgradbi in delovanju ekosistemov (Vilhar, Zupančič, Gilčvert Berdnik in Vičar, 2011). Učni načrt za biologijo v 8. in 9. razredu (Vilhar, Zupančič, Gilčvert Berdnik, Vičar, Zupan in Sobočan, 2011) ne zajema vsebin, ki bi bile osredotočene na rastline. Učenci se lahko z rastlinami srečajo tudi pri predmetih Raziskovanje organizmov v domačem okolju, Organizmi v naravnem in umetnem okolju in Rastline in človek. Ti predmeti so izbirni.
3.2. CILJI IN HIPOTEZE RAZISKAVE
Cilji raziskave so bili:
(1) Ugotoviti, kje in kako glede na učne načrte vključiti golosemenke v pouk biologije in naravoslovja.
(2) Izdelati informativne liste za nekaj najpomembnejših izbranih vrst golosemenk.
(3) Izdelati predloge za praktično uporabo golosemenk pri pouku.
(4) Ugotoviti, v kolikšni meri in na kakšen način učitelji obravnavajo golosemenke pri pouku biologije in naravoslovja.
(5) Ugotoviti, ali učitelji pri pouku biologije in naravoslovja uporabljajo golosemenke za praktične primere.
Hipoteze raziskave:
(1) Učni načrti za biologijo in naravoslovje vključujejo malo vsebin o golosemenkah.
(2) Golosemenke so primerno učno sredstvo (material) za doseganje ciljev učnega načrta.
(3) Učitelji pri pouku biologije in naravoslovja ne obravnavajo golosemenk kot samostojno vsebino.
52
(4) Učitelji pri pouku biologije in naravoslovja ne uporabljajo praktičnih primerov golosemenk kot učno sredstvo za doseganje ciljev.
3.3. METODA IN RAZISKOVALNI PRISTOP
V raziskavi smo uporabili deskriptivne metode. Na raziskovalna vprašanja smo odgovorili na podlagi podatkov, ki smo jih pridobili s pomočjo študija literature in kvantitativnega raziskovalnega pristopa. Na podlagi kvantitativnega raziskovalnega pristopa smo pridobili podatke s pomočjo ankete.
V drugi del raziskave, ANKETA MED UČITELJI, smo vključili osnovnošolske učitelje Naravoslovja (6. in 7. razred), Biologije (8. in 9. razred) in izbirnih predmetov. V anketo nismo vključili učiteljev Naravoslovja in tehnike, ker se predmet izvaja v 4. in 5. razredu. Osredotočili smo se na učitelje naravoslovja in biologije. Podrobno analizo učnega načrta za Naravoslovje in tehnika smo naredili, ker predstavlja dober temelj za nadaljnje poučevanje pri predmetu Naravoslovje in predmetu Biologija.
3.4. VZOREC
V raziskavo smo vključili slučajnostni vzorec učiteljev biologije in naravoslovja v slovenskih osnovnih šolah.
Vzorec je predstavljalo 85 učiteljev biologije in naravoslovja iz 12 slovenskih regij. Od tega je bilo 28 učiteljev iz Osrednjeslovenske regije, po 10 učiteljev iz Savinjske, Podravske in Gorenjske regije, 7 učiteljev iz Jugovzhodne Slovenije, 6 iz Pomurske regije, 4 iz Koroške, 3 iz Posavske, po 2 učitelja iz Goriške, Obalno–kraške in Primorsko–notranjske regije in 1 učitelj iz Zasavske regije. Od vseh 85 učiteljev sta 2 učitelja, ki poučujeta od 1 do 5 let, in 83 učiteljev, ki poučujejo več kot 10 let.
3.5. INSTRUMENT
V prvem delu raziskave smo samo analizirali učne načrte. V drugem delu raziskave je bila tehnika zbiranja podatkov anketa, instrument pa je bil spletni anketni vprašalnik. Zbiranje podatkov je potekalo elektronsko. Vprašalnik je sestavljen iz uvodnega dela, iz katerega je mogoče pridobiti podatke o anketirancih (regija, v kateri poučujejo, delovna doba, predmet, ki ga poučujejo) in iz dela, ki se navezuje na obravnavo vsebin o golosemenkah.
Vprašalnik je sestavljen iz različnih tipov vprašanj: vprašanja zaprtega tipa z enim možnim odgovorom (7 vprašanj), vprašanja zaprtega tipa z več možnimi odgovori (7 vprašanj) in vprašanja odprtega tipa (3 vprašanja).
53
3.6. POTEK RAZISKAVE
Raziskavo smo razdelili na dva dela. V prvem delu smo na začetku pregledali učne načrte z naravoslovno vsebino za osnovno šolo. Pregledali smo učne načrte za predmete: Spoznavanje okolja (1., 2. in 3. razred), Naravoslovje in tehnika (4. in 5.
razred), Naravoslovje (6. in 7. razred), Biologija (8. in 9. razred) in izbirni predmeti (Raziskovanje živih bitij v domači okolici, Organizmi v naravi in umetnem okolju, Rastline in človek). Sledila je podrobna analiza učnih načrtov naravoslovnih predmetov. Učna načrta za predmeta Spoznavanje okolja in Naravoslovje in tehnika smo le na kratko analizirali, da smo videli, kakšno predznanje dobijo učenci na nižji stopnji. Učne načrte za predmete Naravoslovje, Biologija in izbirne predmete smo podrobno analizirali. V analizi smo iskali tiste operativne cilje v učnem načrtu, v katere lahko vključimo vsebine o golosemenkah.
Podatke smo zbrali v preglednico. V preglednico smo vključili predloge za vključitev vsebin o golosemenkah v učne načrte oz. primere dejavnosti za pouk. Nekaj teh predlogov smo podrobno opisali in izdelali primere praktične uporabe golosemenk, ki vključujejo podrobna navodila za izvedbo dejavnosti, skupaj z rezultati in razpravo.
V drugem delu raziskave smo podatke zbirali s spletnim anketnim vprašalnikom.
Uporabili smo spletno orodje 1KA. Vprašalnik smo prek spleta poslali okoli 600 osnovnošolskim in srednješolskim učiteljem (iz baze podatkov) naravoslovnih predmetov, namenjen pa je bil le osnovnošolskim učiteljem. Vprašalnik je zajemal 17 vprašanj, s pomočjo katerih smo želeli predvsem ugotoviti, v kolikšni meri in na kakšen način učitelji obravnavajo golosemenke pri pouku biologije in naravoslovja, ter ali pri pouku uporabljajo praktične primere golosemenk kot učno sredstvo za doseganje ciljev.
Podatki vprašalnika so bili obdelani na ravni deskriptivne statistike. Izračunali smo frekvenčno porazdelitev – absolutne (f) in odstotne frekvence (f%). Odgovori na odprta vprašanja so bili vsebinsko analizirani. Najprej so bile oblikovane vsebinsko smiselne kategorije, v katere smo vključili odgovore anketirancev. Vsi podatki so prikazani grafično in tabelarično.
54