IZVAJANJE PRAKTIČNIH DEJAVNOSTI

Učitelje smo spraševali, ali z učenci izvajajo praktične dejavnosti, pri katerih uporabljajo golosemenke kot materiale za doseganje učnih ciljev. Če da, tudi katere praktične dejavnosti izvajajo, in če ne, zakaj ne izvajajo praktičnih dejavnosti.

Na vprašanje je odgovorilo 84 učiteljev. Slika 93 prikazuje delež učiteljev glede na to, ali pri pouku izvajajo praktične dejavnosti, pri katerih uporabljajo golosemenke kot material za doseganje učnih ciljev.

Od 84 učiteljev jih kar 79 (f% = 94%) izvaja praktične dejavnosti, pri katerih uporabljajo golosemenke kot material za doseganje učnih ciljev. Ostalih 5 učiteljev (f% = 6%) pa takšnih praktičnih dejavnosti ne izvaja.

Slika 91: Delež učiteljev glede na to, ali pri pouku izvajajo praktične dejavnosti, pri katerih uporabljajo golosemenke kot material za doseganje učnih ciljev.

Tiste učitelje, ki so na prejšnje vprašanje odgovorili z da, smo vprašali, katere praktične dejavnosti izvajajo, tiste, ki so odgovorili z ne, pa smo vprašali, zakaj praktičnih dejavnosti ne izvajajo.

Tisti učitelji, ki so pritrdilno odgovorili na vprašanje, ali pri pouku izvajajo praktične dejavnosti, pri katerih uporabljajo golosemenke kot material za doseganje učnih ciljev, so navedli dejavnosti, ki jih izvajajo. Učitelji so prosto odgovarjali. Odgovorilo je vseh 79 učiteljev, ki so pri prejšnjem vprašanju odgovorili pritrdilno. Odgovore učiteljev smo kodirali in jih razvrstili v 26 kategorij. Podatki so prikazani v preglednici 8 po padajočem vrstnem redu glede na število in odstotek učiteljev, ki izvaja posamezno praktično dejavnost

94%

6%

Da Ne

128

Najpogostejša dejavnost, ki jo izvajajo učitelji pri pouku je določanje golosemenk s pomočjo različnih določevalnih ključev (f = 39, f% = 49%). Dve dejavnosti, ki ju učitelji dokaj pogosto izvajajo, sta opazovanje, opisovanje, primerjanje (f = 30, f% = 38%) in terensko delo (f = 23, f% = 29%). Dejavnosti, ki jih učitelji izvajajo manj pogosto, so:

naravoslovni dan, ekskurzija (f = 11, f% = 14%), spoznavanje vrst, prepoznavanje vrst, prepoznavanje storžev (f = 10, f% = 13%), risanje (f = 8, f% = 10%), primerjava različnih vrst golosemenk (f = 7, f% = 9%). Ostale dejavnosti, ki so naštete v preglednici, učitelji izvajajo v manjšem deležu (manj kot 5% učiteljev od 79 učiteljev, ki so odgovorili na vprašanje). Odgovor, da učenci iščejo plodove, ki pripadajo določenemu drevesu, nas je zmotil, ker takšna dejavnost pri golosemenkah ni možna, saj ne razvijejo plodov. Odgovor smo vseeno uvrstili v nabor praktičnih dejavnosti, ki so jih navedli učitelji.

Preglednica 8: Praktične dejavnosti, ki jih izvajajo učitelji glede na število in odstotek učiteljev, ki izvajajo posamezno dejavnost, po padajočem vrstnem redu.

DEJAVNOST f (število

učiteljev) f%

Določanje golosemenk (delo s ključi, določanje s

pomočjo slikovnih ključev) 39 49

Opazovanje, opisovanje, primerjanje (iglic, storžev, vej, lubja, semen), razvrščanje na osnovi iglic, lubja, lesa

30 38

Terensko delo (ogled in opazovanje na terenu, terensko opazovanje s slikovnimi ključi, prepoznavanje s pomočjo ključev,ogled na terenu in primerjava golosemenk med seboj, izdelava drevesne izkaznice, merjenje višine drevesa, obseg debla in nagnjenost krošnje)

23 29

Naravoslovni dan (Botanični vrt, Arboretum

Volčji Potok), ekskurzija 11 14

Spoznavanje vrst, prepoznavanje vrst,

prepoznavanje storžev 10 13

Risanje (iglic, storžev, vej, položaja in velikost

iglic na veji, označevanje delov iglavcev) 8 10 Primerjava različnih vrst golosemenk/iglavcev

(smreka, jelka, bor)

7 9

Mikroskopiranje/opazovanje pod stereolupo (iglice, semena)

4 5

Izdelovanje določevalnih ključev 3 4

Delo v skupinah z materialom iz narave (delo z naravnim materialom)

3 4

Izdelava herbarija 3 4

Kalivost semen golosemenk 2 3

Določanje starosti dreves (štetje letnic na

prečnem prerezu) 2 3

Izolacija eteričnih olj (smreke in bora), primerjava 2 3

129

Primerjava golosemenka/kritosemenka 2 3

Izdelava odtisa lubja 1 1

Vrste gozdov – povezava s podrastjo 1 1

Igre, vezane na spoznavanje dreves 1 1

Poskus s storži na vlagi in na suhem 1 1

Priprava razstave iglavcev 1 1

Delo z IKT (iskanje podatkov o strupenih in zdravilnih iglavcih)

1 1

Izdelovanje ikeban iz iglavcev 1 1

Zgradba storža 1 1

Sestavljanje prehranjevalnega spleta 1 1 Iskanje „plodov”, ki pripada določenemu

drevesu

1 1

5 učiteljev od 84 ne izvaja praktičnih dejavnosti, pri katerih bi uporabili golosemenke kot material za doseganje učnih ciljev. Od tega so 4 učitelji navedli razloge, zakaj praktičnih dejavnosti ne izvajajo. Ti razlogi so:

- omejitev časa, - ni časa,

- neprimerna učilnica,

- poučujem v bolnišnični šoli in sem omejena z vnosom materiala pri pouku.

Učitelje smo spraševali tudi, ali bi v pouk večkrat vključili praktične dejavnosti o golosemenkah, če bi imeli na voljo dobra gradiva za izvedbo le teh. Učiteljem so bili ponujeni odgovori DA, NE, MOGOČE, NE VEM IN DRUGO. Slika 94 prikazuje delež učiteljev glede na to, ali bi v pouk večkrat vključili več praktičnih dejavnosti o golosemenkah, če bi imeli na voljo dobra gradiva za izvedbo praktičnega pouka.

Na vprašanje je odgovorilo 84 učiteljev. Približno enako učiteljev je odgovorilo, da bi v tem primeru mogoče (f = 35, f% = 42%) in da (f = 34, f% = 40%) bi v pouk večkrat vključili praktične dejavnosti o golosemenkah. 5 učiteljev (f% = 6%) kljub dobrim gradivom ne bi večkrat izvajalo praktičnih dejavnosti o golosemenkah. 2 učitelja (f% = 2%) sta pri tem vprašanju obkrožila „ne vem”. 8 učiteljev (f% = 10%) pa je obkrožilo

„drugo”. Ti učitelji pa so navedli:

- učni načrt ne predvideva poglobljenega poznavanja golosemenk, bolj razlike in podobnosti med osnovnimi skupinami rastlin,

- ker je učni načrt zelo obsežen, dvomim, da bi lahko izpeljala več praktičnega dela,

130

- zaradi učnega načrta ne moremo več časa nameniti neki vsebini, prenatrpan učni načrt,

- to je dovolj, drugače je za druge stvari premalo časa,

- pred prenovo učnega načrta v devetletki sem lažje načrtovala praktične dejavnosti, ker je bilo več časa – takrat sem si brez težav v 8. razredu privoščila praktično delo (takrat je bil človek v 9. razredu in v 8. in 9. razredu po dve uri tedensko), res bi bilo nujno razmisliti in povrniti status biologije v prvotno stanje ter ji vrniti integriteto,

- bi, če bi imeli več časa namenjenega tej temi, - teh gradiv je za oš dovolj na razpolago, - veliko že sedaj praktično delamo.

Slika 92: Delež učiteljev glede na to, ali bi v pouk večkrat vključili več praktičnih

dejavnosti o golosemenkah, če bi imeli na voljo dobra gradiva za izvedbo praktičnega pouka.