4. REZULTATI Z RAZPRAVO
4.2. PREDLOGI ZA VKLJUČITEV VSEBIN O GOLOSEMENKAH V UČNE
Preglednica 3: Predlogi za vključitev vsebin o golosemenkah v učne načrte za Naravoslovje 6. in 7. razred, Biologijo 8. in 9. razred in izbirne predmete.
PREDMET
RZRED
VSEBINSKI SKLOP
TEMA OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK
NARAVOSLOVJE 6. Živa narava Zgradba in delovanje rastlin
Učenci:
spoznajo osnovno zgradbo rastlinskih organov: lista, stebla in korenine in povežejo zgradbo organa z nalogami, ki jih ta opravlja,
razumejo, da rastlina iz telesa izgubi zelo veliko vode, ker mora odpreti listne reže za prevzem ogljikovega dioksida.
Mikroskopiranje: prečni prerez iglice in prečni prerez lista.
Primerjanje iglice smreke (preobraženi listi) in lista bukve (ugotavljanje, kateri odda več vode in zakaj).
Raziskovanje debla iglavcev, primerjava lubja različnih vrst
spoznajo, da se rastlina razvije iz semena,
razumejo pomen razmnoževanja za nadaljevanje vrste,
spoznajo osnovno zgradbo cveta in jo povežejo z načini
opraševanja,
razumejo povezavo med zgradbo semen in plodov ter načini in pomenom razširjanja.
Opazovanje mladih rastlin ginka, smreke in ostalih golosemenk pod starimi drevesi na terenu.
Primerjanje, kako cvetijo golosemenke in kako kritosemenke (primerjava vetrocvetnost, žužkocvetnost).
Opazovanje moških cvetov in storžkov (ženskih socvetij) na nizkem iglavcu in sklepanje, kaj se bo z njimi dogajalo.
63 PREDMET
RZRED
VSEBINSKI SKLOP
TEMA OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK
Primerjava razširjanja semen smreke (raznosi veter) in semen brina (raznosijo živali – ptice).
Raziskovanje storža (Kaj je storž?
Kaj sestavlja storž? Kje so v storžu semena?)
Primerjanje različnih oblik storžev pri različnih iglavcih.
Ugotavljanje vpliva vlage na odpiranje in zapiranje storža
razvrstijo rastline v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo določevalnih ključev,
spoznajo podobnosti in razlike med algami, mahovi,
praprotnicami in semenkami (golosemenke, kritosemenke – enokaličnice, dvokaličnice).
Določanje golosemenk na terenu (okolica šole, gozd) s pomočjo različnih določevalnih ključev.
Izdelava določevalnega ključa izbranih iglavcev po storžih in izdelava zbirke storžev izbranih vrst iglavcev.
Ugotavljanje bistvenih razlik in podobnosti med golosemenkami in kritosemenkami z opazovanjem na terenu.
64 PREDMET
RZRED
VSEBINSKI SKLOP
TEMA OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK
Prilagoditve rastlin na okolje
Učenci:
razumejo raznolikost zgradbe rastlin glede prilagoditve na okolje (npr. primerjava rastlin v sušnem, zmerno vlažnem in vodnem okolju),
spoznajo razlike in podobnosti v strategiji preživetja med zelnatimi in lesnimi rastlinami, med listavci in iglavci,
spoznajo, kako se rastline branijo pred rastlinojedci,
razumejo, da pri nekaterih rastlinah opraševanje oz.
raznašanje semen opravljajo živali, in poznajo s tem povezane načine za privabljanje živali,
spoznajo, da nekatere rastline živijo v sožitju z glivami in bakterijami.
Raziskovanje prilagoditev iglavcev na zimo (vednozelena drevesa – razen macesen) v primerjavi z listavci (listopadna drevesa).
Razmišljanje, zakaj macesnu pozimi odpadejo iglice?
Raziskovanje prilagoditve pred objedanjem rastlinojedcev na primeru brina (bodeče iglice, deblo).
Raziskovanje tise in brina kot primera rastlin, pri katerih
raznašanje semen opravijo živali – ptice.
Raziskovanje mikorize med izbranimi vrstami iglavcev in gliv (smreka – smrekova sirovka, smrekova storževka; bor – borov goban, navadna sirovka; macesen – macesnova lupljivka, lekarniška macesnovka).
65 PREDMET
RZRED
VSEBINSKI SKLOP
TEMA OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK
Popisovanje lišajev (lubjesti, listasti in grmičasti) na iglavcih v različnih okoljih (mesto, podeželje, gozd) v primerjavi z lišaji na listavcih (ali je več lišajev na iglavcih ali listavcih in kateri tipi lišajev).
razložijo na primeru gozda vlogo rastlin v ekosistemu in nekatere medvrstne odnose (sožitje, zajedavstvo),
spoznajo pomen rastlin in izdelkov iz rastlin za človeka – kot vir hrane, surovin in tehnološke energije (goriva).
Raziskovanje vpliva zajedavske glive borov glivec (koreninski zajedavec), pod starimi borovimi drevesi (ali smrekova kresilača na smreki).
Raziskovanje podlubnikov (lubadar) – pri katerih vrstah iglavcev se pojavljajo, vpliv na iglavce, vpliv na ekosistem, vpliv na gospodarstvo, ukrepi pri napadu podlubnikov.
Raziskovanje uporabnosti lesa iglavcev (gradbeništvo, lesna industrija, pohištvo).
66 PREDMET
RZRED
VSEBINSKI SKLOP
TEMA OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK
Izdelava sirupa iz smrekovih vršičkov in raziskovanje
uporabnosti iglavcev v medicini, farmaciji in kozmetiki.
Raziskovanje medonosnosti jelke in smreke.
Raziskovanje prehrambene vrednosti pinjol in njihova uporaba v prehrani človeka.
7. Živa narava Zgradba in delovanje ekosistemov
Učenci:
nadgradijo spoznanja o zgradbi in delovanju gozda kot ekosistema (na primer mešani, listnati, iglasti gozd).
Raziskovanje podrasti v iglastem gozdu (primerjava s podrastjo v mešanem in listnatem gozdu) in razlogi za razlike v podrasti različnih tipov gozdov.
Raziskovanje vpliva podlubnikov na ekosistem.
Raziskovanje različnih živalskih ogrizov na smrekovih storžih (miš, veverica, krivokljun in žolna).
BIOLOGIJA 8. / / / /
67 PREDMET
RZRED
VSEBINSKI SKLOP
TEMA OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK
9. Evolucija / Učenci:
razumejo, da so fosili izkazi o tem, kako so se skozi evolucijsko zgodovino spreminjale oblike življenja in okoljske razmere.
Spoznavanje živih fosilov na primeru dvokrpega ginka.
Razvrščanje organizmov
/ Učenci:
spoznajo, da lahko evolucijske odnose med živimi organizmi in njihovimi predniki predstavimo z razvejanim diagramom,
spoznajo, da sorodne vrste
združujemo v rod, te pa v družino, red, razred in deblo,
spoznajo, da razvrščanje organizmov v skladu z njihovimi značilnostmi in sorodnostjo obravnava sistematika,
spoznajo, da znanost vsako vrsto poimenuje z dvodelnim latinskim imenom, ki je bolj stalno in
nedvoumno, kot so ljudska imena, ter da je ta način poimenovanja vrst uvedel Carl Linne.
Raziskovanje sorodnosti med golosemenkami in drugimi
Ugotavljanje sorodnosti različnih vrst iglavcev (npr. smreka, jelka, brin, rdeči bor, črni bor, tisa, cipresa…) s pomočjo razvrščanja posameznih vrst v rod, družino, red, razred in deblo (slovenska in latinska imena).
68 PREDMET
RZRED
VSEBINSKI SKLOP
TEMA OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK
Biotska pestrost / Učenci:
razumejo, da se biotska pestrost kaže na različnih ravneh
(znotrajvrstna genetska pestrost, pestrost vrst v življenjskih
združbah, pestrost ekosistemov).
Ugotavljanje biotske pestrosti med različnimi vrstami iglavcev – pestrost storžev, pestrost iglic, pestrost lubja (razlike in
podobnosti med storži, iglicami in lubjem različnih vrst iglavcev).
Raziskovanje biotske pestrosti v iglastem ali mešanem gozdu (pestrost rastlin in gliv).
Vpliv človeka na naravo in okolje
/ Učenci:
spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste v lastnem okolju,
razumejo vplive človeka na biotske sisteme (organizmi, ekosistemi, biosfera) in te vplive raziščejo v lastnem okolju (urbanizacija, prekomerna raba naravnih virov, degradacija in drobljenje ekosistemov, onesnaževanje okolja idr.).
Raziskovanje redkih in ogroženih vrst na primeru tise in vpliv človeka na zavarovane vrste (pretirana raba lesa tise).
Raziskovanje vpliva pretirane rabe gozdov na biotsko pestrost (raba lesa iglavcev).
Raziskovanje pogozdovanja na Krasu s črnim borom in vpliv na ekosistem.
spoznavajo ekosisteme v domači okolici,
popišejo naravne in antropogene sisteme,
Raziskovanje iglastega ali
mešanega gozda kot ekosistema in ugotavljanje biotske pestrosti.
69 PREDMET
RZRED
VSEBINSKI SKLOP
TEMA OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK
spoznajo značilnosti konkretnih ekosistemov,
primerjajo pestrost živih bitij v naravnem in antropogenem ekosistemu,
se seznanijo z metodami določanja rastlin in živali in na podlagi tega ocenijo, katere so najpogostejše vrste življenjske združbe,
spoznajo izbrane metode terenskega in laboratorijskega dela.
Raziskovanje in primerjanje biotske pestrosti
iglastega/mešanega gozda
(naravni ekosistem) z
antropogenim ekosistemom (npr.
njiva, vrt, sadovnjak, pašnik…)
Določanje vrst iglavcev (na terenu v gozdu) s pomočjo določevalnih ključev in ugotavljanje pogostosti pojavljanja posamezne vrste iglavcev v življenjski združbi.
ORGANIZMI V
se seznanijo z značilnimi
predstavniki živih bitij v naravnih ekosistemih bližnje okolice,
s pomočjo slikovnih ključev določijo živa bitja v svoji neposredni okolici,
spoznajo negativne posledice človekovih posegov in njihov vpliv na organizme.
Raziskovanje iglavcev v okolici šole in določanje iglavcev s pomočjo različnih določevalnih ključev.
Raziskovanje posledic pretirane rabe iglavcev, predvsem smreke v nižinah (izsekavanje gozdov) in vpliv pretirane rabe na biotsko pestrost gozdov.
Spoznavanje invazivnih vrst na primeru vzhodnega kleka (vnos invazivnih vrst v Slovenijo, vpliv invazivnih vrst na domorodne organizme).
70 PREDMET
RZRED
VSEBINSKI SKLOP
TEMA OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK
RASTLINE IN uporaba lesa v gradbeništvu in lesni industriji.
Rastline v človekovi prehrani
/ Učenci:
spoznajo pomen rastlin v človekovi prehrani,
povežejo prehrambeno vrednost rastlin z njihovo sestavo brinove jagode, brinovo olje in sok, med – smreka in jelka kot
medonosni vrsti).
Ekstrakcija naravnih eteričnih olj iz iglic smreke, jelke, bora ali brina.
Zdravilne rastline
/ Učenci:
spoznajo najpogostejše zdravilne rastline v naravnem okolju in vedo, da so nekatere med njimi
ogrožene in zavarovane,
spoznajo pojem učinkovin in spoznajo nekaj učinkovin,
povežejo uporabnost rastlin z vsebnostjo učinkovin,
Izdelava sirupa iz smrekovih vršičkov ter ugotavljanje
uporabnosti in učinkovitosti sirupa.
Ugotavljanje vsebnosti učinkovin v sirupu smrekovih vršičkov.
Ekstrakcija (izolacija) naravnih eteričnih olj iglavcev (smreka, jelka, bor, brin), ter proučevanje njihove uporabnosti v farmaciji in kozmetiki.
71 PREDMET
RZRED
VSEBINSKI SKLOP
TEMA OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK
znajo po literaturi poiskati podatke o zdravilni vrednosti izbrane rastline; o tem, kateri deli rastline so zdravilni in kakšni so postopki nabiranja in sušenja zdravilnih rastlin,
pripravijo različne pripravke (napitki, poparki, prevretki…),
ugotovijo, katere zdravilne rastline uporabljajo doma, v širši družini in v okolju,
se zavedajo razlike v uporabi zdravilnih rastlin v farmakologiji in v ljudskem zdravilstvu,
se zavedajo, da ima zdravljenje z zdravilnimi rastlinami omejen obseg.
Ugotavljanje vsebnosti vitamina C (askorbinske kisline) v iglicah rdečega bora.
Raziskovanje učinkovin ginka pri zdravljenju demence oz. težav s spominom.
Priprava poparka/čaja iz brinovih jagod in priprava poparka iz borovih iglic in raziskovanje uporabnosti izdelanih poparkov.
Priprava sirupa iz brinovih jagod in ugotavljanje uporabnosti sirupa oz. zdravilnih učinkov sirupa.
Rastline v
Raziskovanje smreke in jelke iz stališča medonosnosti.
Ugotavljanje lastnosti smrekovega in hojevega medu v primerjavi z drugimi vrstami medu (akacijev, kostanjev, gozdni, cvetlični in lipov med) – barva, vonj, okus,
viskoznost, ali kristalizira ali ne, uporabnost…
72 PREDMET
RZRED
VSEBINSKI SKLOP
TEMA OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI ZA POUK
Okrasne rastline / Učenci:
spoznajo, da so mnoge okrasne rastline prinesene k nam iz drugih okolij,
spoznajo, da moramo tujerodnim rastlinam zagotoviti podobne razmere kot v njihovem avtohtonem okolju.
Raziskovanje ginka kot primera tujerodne vrste, ki je pri nas sajena kot okrasna rastlina (razmere za rast v avtohtonem okolju in v Sloveniji, onesnaženo okolje).
Raziskovanje vzhodnega kleka kot primer invazivne tujerodne vrste (razmere v okolju, načini
razmnoževanja in razširjanja, preprečevanje razširjanja).
73