Odpiranje storža črnega bora (vir: osebni arhiv)

90 Slika 66: Zapiranje storža rdečega bora na zraku (kontrola), v topli in v hladni vodi (vir: osebni arhiv)

Slika 65: Odpiranje storža rdečega bora (vir: osebni arhiv)

2. del

V drugem delu poskusa bomo primerjali hitrost zapiranja storžev različnih vrst iglavcev.

1. V naravi naberemo olesenele storže rdečega bora, črnega bora, navadne smreke in navadnega macesna. Če so storži zaprti ali mokri, jih pustimo nekaj dni v suhem prostoru, da se posušijo in odprejo.

2. Pripravimo štiri steklene kozarce, v katere nalijemo toplo vodo. Istočasno v kozarce položimo storže rdečega bora, črnega bora, navadne smreke in navadnega macesna (vsak storž v svojem kozarcu) (slika 68).

3. Opazujemo kaj se dogaja s storži. Zapišemo si čas, ko se storži popolnoma zaprejo. Zapiranje storžev lahko tudi fotografiramo npr. vsakih 5–10 minut.

Slika 66: Zapiranje storžev črnega bora, rdečega bora, navadne smreke in navadnega macesna (vir: osebni arhiv)

3. del

V tretjem delu poskusa bomo izdelali preprosto vremensko postajo.

Z borovimi storži izdelamo preprosto vremensko postajo. Na kos lesa nalepimo 4 storže črnega bora (lahko tudi rdečega) (slika 69). To je naša vremenska postaja, ki jo postavimo pred šolo, na okensko polico ali na drugo primerno mesto v okolici šole. Opazujemo odprtost oz. zaprtost storžev v različnih vremenskih razmerah (sonce, dež, megla, sneg, veter…).

Slika 67: Vremenska postaja iz storžev črnega bora (vir: osebni arhiv) Rezultati:

1. del

Zapišemo si čas, ko se storža rdečega ali črnega bora v topli in v hladni vodi popolnoma zapreta (slika 70) in čas odpiranja storža (slika 71 in 72). Rezultate si zapišemo v preglednico:

Preglednica 4: Čas zapiranja storža v hladni in v topli vodi, čas odpiranja storža.

Čas zapiranja v hladni vodi

Čas zapiranja v topli vodi

Čas odpiranja

Rdeči bor 80 min 40 min 5 dni

Črni bor 70 min 30 min 6 dni

Storž se hitreje zapre v topli kot pa v hladni vodi. Storž črnega bora se zapre nekoliko hitreje kot storž rdečega bora (tako v topli kot v hladni vodi). Odpiranje storža poteka več dni. Storž rdečega bora se odpre hitreje kot storž črnega bora.

Slika 68: Popolnoma zaprt storž v topli vodi (na sredini) in delno zaprt storž v hladni vodi (desno) (vir: osebni arhiv)

Slika 69: Konec odpiranja storža črnega bora (vir: osebni arhiv)

Slika 70: Konec odpiranja storža rdečega bora (vir: osebni arhiv)

2. del

Zapišemo si čas, ko se posamezni storži popolnoma zaprejo (slika 73). Rezultate si zapišemo v preglednico:

Preglednica 5: Čas zapiranja storža rdečega bora, črnega bora, navadne smreke in navadnega macesna.

Čas zapiranja

Rdeči bor 35 min

Črni bor 25 min

Navadna smreka 20 min

Navadni macesen 15 min

Storž navadnega macesna potrebuje najmanj časa, da se popolnoma zapre (15 minut). Približno pet minut pozneje se zapre tudi storž navadne smreke. Storž

črnega bora se zapre po 25 minutah. Storž rdečega bora potrebuje največ časa, da se popolnoma zapre (35 minut).

Slika 71: Popolnoma zaprti storži črnega bora, rdečega bora, navadne smreke in navadnega macesna (od leve proti desni) (vir: osebni arhiv)

3. del

Izdelamo vremensko postajo, jo postavimo na prosto v okolici šole in opazujemo zapiranje in odpiranje storžev v različnih vremenskih razmerah.

Slika 72: Vremenska postaja po dežju (vir: osebni arhiv)

Slika 73: Odpiranje storžev v sončnem, suhem vremenu (vir: osebni arhiv)

Razprava:

Luske borovih storžev, na katerih ležijo semena (plodne luske), se premikajo, kot odgovor na spremembe v vlažnosti. Ko je zunaj toplo, suho in sončno vreme, se borovi storži odprejo. Ko je zunaj vlažno, hladno in dežuje, se borovi storži zaprejo. Enako se dogaja pri smrekovih in macesnovih storžih.

Odpiranje in zapiranje storžev je prilagoditev nekaterih vrst iglavcev na razširjanje semen. Semena rdečega bora, črnega bora, navadne smreke in navadnega macesna imajo krilce, ki pomaga pri razširjanju semen. Takšna semena razširja veter.

Ko je vreme suho, se storži odprejo in veter lahko raznese oz. odnese seme daleč stran od matičnega drevesa. Ko je vlažno, se storži zaprejo. Tako storži preprečijo, da bi se semena zmočila. Če bi se semena zmočila, bi postala težja (zaradi vode).

Tako veter semen ne bi mogel odnesti daleč stran od matičnega drevesa. Semena bi prepotovala le kratko razdaljo (bližina matičnega drevesa). Mlado drevo bi moralo tekmovati za vire z matičnim drevesom.

Zapiranje storžev poteka hitreje v topli kot v hladni vodi, saj difuzija v topli vodi poteka hitreje. Višjo temperaturo vode kot uporabimo, hitreje se storži zaprejo.

Čas zapiranja smo merili v minutah, čas odpiranja storžev pa v urah oz. dneh.

Storži se odpirajo več dni. Luske storža se morajo posušiti, voda mora izhlapeti.

To se dogaja postopoma, storž se počasi odpira in je vsak dan bolj odprt. Verjetno je odpiranje storžev odvisno tudi od temperature. Poleti, ko so temperature višje, se verjetno odprejo hitreje, saj voda izhlapeva hitreje.

Ker smo v 1. delu poskusa ugotovili, da se storž hitreje zapre v topli kot pa v hladni vodi, za 2. del poskusa uporabimo toplo vodo. Storž navadnega macesna se zapre najhitreje, ker ima od vseh storžev, ki smo jih uporabili pri poskusu, najmanjše in najtanjše luske. Storž navadne smreke ima manjše in tanjše luske od storža rdečega in črnega bora, zato se zapre hitreje. Ker je storž črnega bora večji od storža rdečega bora, bi pričakovali, da se storž črnega bora zapre hitreje, kot storž rdečega bora. V 1. in 2. delu poskusa se je storž črnega bora zaprl hitreje kot storž rdečega bora. Za razlago tega rezultata, bi bile potrebne nadaljnje raziskave.

Morda je razlog v velikosti semen, velikosti lusk, razmerju med velikostjo semen in lusk…

Naloga je časovno primerna za 1–2 šolski uri. Zapiranje storža lahko izvedemo samo v topli vodi in tako pospešimo poskus. 2. del poskusa je primeren za delo učencev v štirih skupinah. Vsaka skupina izvede poskus s storžem druge vrste, rezultate primerjajo med seboj. 2. del poskusa lahko izvedemo tudi tako, da učence razdelimo v skupine po 4 . Vsak učenec izvede poskus s storžem druge vrste. Na koncu učenci primerjajo rezultate znotraj skupine, nato pa še med

skupinami. 3. del poskusa lahko izvedemo kot medpredmetno povezavo s predmetom Tehnika in tehnologija v 6. razredu (izdelki iz lesa).

Praktični primer 2: Biotska pestrost iglavcev

Uvod:

Izraz biotska pestrost pomeni raznolikost živih organizmov. S pomočjo dveh praktičnih dejavnosti bomo obravnavali pestrost na ravni vrst (vrstna pestrost) oz.

pestrost različnih vrst iglavcev.

V Sloveniji uspeva 36 vrst golosemenk. Poleg 11 zanesljivo avtohtonih (domorodnih) vrst golosemenk in ene domnevno avtohtone (cemprin – P. cembra) uspeva tudi 25 tujerodnih vrst. Med tujerodnimi se ena v Sloveniji pojavlja tudi kot invazivna vrsta, to je vrsta vzhodni klek (Thuja orientalis). Samo ena vrsta od vseh 36 vrst golosemenk, ki uspevajo v Sloveniji, sodi v skupino ginkovci (dvokrpi ginko – Ginkgo biloba L). Vse ostale vrste (35) sodijo v skupino iglavci. Tujerodne lesne vrste so nekdaj sadili načrtno in pogosto, v namen izkoriščanja lesa. V okrasne namene iglavce še vedno pogosto sadijo po parkih in vrtovih.

Cilji iz učnega načrta:

Učenci:

 razumejo povezavo med zgradbo semen in plodov ter načini in pomenom razširjanja (Naravoslovje 6, sklop: Živa narava, tema: Razmnoževanje, rast in razvoj rastlin),

 razvrstijo rastline v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo določevalnih ključev (Naravoslovje 6, sklop: Živa narava, tema:

Razvrščanje rastlin),

 spoznajo, kako se rastline branijo pred rastlinojedci (Naravoslovje 6, sklop:

Živa narava, tema: Prilagoditve rastlin na okolje),

 razumejo, da pri nekaterih rastlinah opraševanje oz. raznašanje semen opravljajo živali, in poznajo s tem povezane načine za privabljanje živali (Naravoslovje 6, sklop: Živa narava, tema: Prilagoditve rastlin na okolje),

 spoznajo, da sorodne vrste združujemo v rod, te pa v družino, red, razred in deblo (Biologija 9, sklop: Razvrščanje organizmov),

 spoznajo, da znanost vsako vrsto poimenuje z dvodelnim latinskim imenom, ki je bolj stalno in nedvoumno, kot so ljudska imena, ter da je ta način poimenovanja vrst uvedel Carl Linne (Biologija 9, sklop: Razvrščanje organizmov),

 razumejo, da se biotska pestrost kaže na različnih ravneh (znotrajvrstna genetska pestrost, pestrost vrst v življenjskih združbah, pestrost ekosistemov) (Biologija 9, sklop: Biotska pestrost),

 spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste v lastnem okolju (Biologija 9, sklop:

Vpliv človeka na naravo in okolje),

 s pomočjo slikovnih ključev določijo živa bitja v svoji neposredni okolici (Organizmi v naravi in umetnem okolju, sklop: Organizmi v naravnem okolju),

 spoznajo, da so mnoge okrasne rastline prinesene k nam iz drugih okolij (Rastline in človek, sklop: Okrasne rastline).

Primeri vprašanj:

Kako se razlikujejo iglice različnih vrst iglavcev med seboj?

Kako se razlikujejo storži različnih vrst iglavcev med seboj?

Kakšne oblike so semena danih vrst in na kakšen način razširjanja oz. raznašanja semen so s tem prilagojene?

Katere vrste danih iglavcev uvrščamo v isto družino?

Katere vrste so domorodne in katere tujerodne?

Ali poznamo med iglavci tudi kakšno tujerodno invazivno vrsto?

Material:

1. del: Iskanje parov

 veje in storži različnih vrst iglavcev v škatli/kadici

 določevalni ključi

 informativni listi

 fotoaparat

 ravnilo

 nož/britvica

 deska za rezanje

 delovni list za beleženje rezultatov

 pisalo

2. del: Igra Detektiv

 storži različnih vrst iglavcev v škatli/kadici

 določevalni ključi

 informativni listi

 ravnilo

 delovni list

 pisalo

Izvedba:

1. del: Iskanje parov

1. V naravi naberemo veje in storže različnih vrst iglavcev. Naberemo vsaj 5 vrst iglavcev, lahko tudi več (slika 76).

2. Veje in storže razdelimo v škatle, tako da je v vsaki škatli po ena veja in en storž vsake vrste (Storž se ne sme držati veje, veje in storži morajo biti v škatli pomešani. Če naberemo brin ali tiso, poskrbimo, da na veji ni brinovih oz.

tisinih „jagod”). OPOZORILO! Če naberemo tiso, učence opozorimo, da gre za strupeno rastlino.

3. Učence razdelimo v pare. Vsak par dobi škatlo, v kateri so veje in storži iglavcev.

4. Vsak par dobi različne določevalne ključe in informativne liste različnih vrst iglavcev.

5. Naloga učencev je, da vsak par učencev s pomočjo določevalnih ključev, informativnih listov in spleta, poišče pare veja–storž in določi, kateri vrsti iglavcev pripada posamezna veja in pripadajoči storž. V pomoč so tudi ravnilo za merjenje dolžine iglic in storžev. Učitelj/ica z nožem (britvico) na deski za rezanje prereže iglice vsakemu paru učencev (za ugotavljanje oblike iglic v prečnem prerezu).

6. Pare lahko fotografiramo ali jih skiciramo. Zraven fotografije oz. skice zapišemo, kateri vrsti pripadata veja in storž. Zapišemo še kratek opis vrste.

Slika 74: Različne vrste iglavcev (veje in storži) (vir: osebni arhiv)

2. del: Igra Detektiv

1. V naravi naberemo storže različnih vrst iglavcev. Dobro je, da naberemo storže čim več različnih vrst iglavcev.

2. Storže razdelimo v škatle, tako da je v vsaki škatli čim več storžev različnih vrst (slika 77).

3. Učence razdelimo v pare. Vsak par dobi škatlo s storži.

4. Vsak v paru si v mislih izbere poljuben storž iz škatle, za katerega bo moral nasprotnik ugotoviti, kateri vrsti iglavca pripada.

5. V paru si učenci izmenično zastavljajo vprašanja in pri tem poskušajo izvedeti, kateri je skriti storž na nasprotnikovi strani. V pomoč je tudi ravnilo.

6. Vsa vprašanja učenci zapišejo na delovni list. Na vprašanja odgovarjajo samo z DA ali NE.

7. Z dobljenimi odgovori izločimo storže, ki ne ustrezajo opisu in ugotovimo, kateri storž si je nasprotnik izbral.

8. Zmagovalec je tisti, ki prvi odkrije, kateri storž si je izbral nasprotnik.

9. S pomočjo 1. dela: Iskanje parov ali s pomočjo določevalnih ključev,

informativnih listov ali spleta ugotovimo tudi ime vrste, kateri pripada storž, ki si ga je izbral nasprotnik, in izdelamo osebno izkaznico vrste.

Slika 75: Kadica s storži različnih iglavcev (vir: osebni arhiv)

Rezultati in razprava:

1. del: Iskanje parov

S pomočjo določevalnih ključev in informativnimi listi razvrstimo skupaj veje in pripadajoče storže (slika 78). Pri merjenju dolžine iglic in velikosti storžev si pomagamo z ravnilom. Iglice potipamo, da ugotovimo, kakšne so na otip (bodeče, nežne…). Iglice z nožem prerežemo na deski za rezanje, da ugotovimo obliko iglic v prečnem prerezu. Po koncu razvrščanja veje in storže fotografiramo. Najprej vse skupaj, nato še posamič (preglednica 6). Fotografije uporabimo v preglednici.

Slika 76: Veje in storži različnih vrst iglavcev (vir: osebni arhiv)

100 Rezultate si zapišemo v preglednico:

Preglednica 6: Različne vrste iglavcev (fotografija, ime in opis).

Fotografija/skica Slovensko jajčasti, rjavi, dolgi do 4 cm.

rdeči bor Pinus sylvestris L.

101 listnih rež. Dolge so do 3 cm in široke do 2,5

navadni brin Juniperus communis L.

(viri slik v preglednici 6: osebni arhiv)

Učenci prepoznajo in določijo vrste iglavcev v bližnji okolici. S tem se naučijo uporabljati določevalne ključe, naučijo se opazovanja in prepoznavanja vrst. Z opazovanjem tudi ugotavljajo razlike med različnimi vrstami (biotska pestrost);

obliko in velikost iglic, koliko iglic izrašča skupaj pri posamezni vrsti, velikost in obliko storžev.

Pri tisi opozorimo, da gre za strupeno rastlino (strupeni so vsi deli, razen rdečega ovoja okoli semena). Tisa je tudi na seznamu ogroženih vrst in je zavarovana vrsta.

Če naberemo brin, ga lahko učenci potipajo. Iglice so zelo bodeče, na takšen način pa se rastlina zavaruje pred objedanjem živali.

102

Tako pri brinu kot pri tisi raznašanje semen opravijo živali, predvsem ptice. Zrela brinova jagoda je temno modre/vijolične barve, tisina jagoda pa je rdeče barve, kar privablja ptice in druge živali.

Navadna smreka, navadni macesen in rdeči bor imajo krilata semena, katera razširja/raznaša veter.

2. del: Igra Detektiv

Učenci si zapišejo vprašanja, ki jih postavijo nasprotniku. Obkrožijo odgovor DA ali NE.

Zapiši zastavljena vprašanja obkroži

Vprašanje 1: DA NE

Vprašanje 2: DA NE

Vprašanje 3: DA NE

Vprašanje 4: DA NE

Vprašanje 5: DA NE

Vprašanje 6: DA NE

Vprašanje 7: DA NE

Vprašanje 8: DA NE

Vprašanje 9: DA NE

Vprašanje 10: DA NE

S pomočjo 1. dela: Iskanje parov, v katerem smo določili nekatere vrste iglavcev, in s pomočjo določevalnih ključev, informativnih listov ali spleta ugotovimo, kateri vrsti pripada storž, ki si ga je izbral nasprotnik. V pomoč nam je tudi ravnilo.

Izdelamo osebno izkaznico vrste, ki vsebuje: slovensko ime vrste, znanstveno ime vrste, družino v katero vrsta spada, domorodnost/tujerodnost, nahajališče, kratek opis, način razširjanja in fotografijo.

103

OSEBNA IZKAZNICA VRSTE

slovensko ime vrste znanstveno ime vrste

družina v katero vrsta spada domorodnost/tujerodnost nahajališče

opis

način razširjanja fotografija

V škatli/kadici na zgornji sliki imamo storže šestih različnih vrst iglavcev: navadna smreka, rdeči bor, črni bor, navadni macesen, navadni brin in vednozelena cipresa (namesto vednozelene ciprese, ki raste samo na Primorskem, lahko uporabimo pacipreso). V kadici je tudi še nezrel storž črnega bora (lahko uporabimo macesnov storžek) in zelena (nezrela) brinova „jagoda”, kar lahko učence zmede in tako menijo, da imamo v kadici storže osmih različnih vrst iglavcev. V kadico damo seveda storže, ki so nam na voljo.

Od zgoraj navedenih vrst je samo vednozelena cipresa tujerodna vrsta in se pri nas ne pojavlja samoniklo. Ostalih pet vrst je pri nas domorodnih. Med iglavci poznamo tudi tujerodno vrsto, ki veja pri nas za invazivno, vzhodni klek (Thuja orientalis L.).

Navadno smreko, rdeči bor, navadni macesen in navadni brin so učenci določili že v 1. delu. Pri ostalih dveh vrstah (črni bor in vednozelena cipresa) si pomagajo z določevalnimi ključi in spletom. Ostale podatke vrste, kateri pripada storž, ki si ga je izbral nasprotnik, poiščejo na spletu, lahko tudi v drugi literaturi.

Potem, ko učenci že poznajo storže in vejice različnih vrst iglavcev po videzu, lahko izvedemo tudi vajo, pri kateri učenci določajo storže in vejice na otip.

104

Praktični primer 3: Smreka kot zdravilna rastlina

Uvod:

Iglavci so na splošno uporabni na mnogih področjih. Les iglavcev je uporaben v gradbeništvu, pohištveni industriji, papirni industriji, pri izdelavi glasbil … Navadna smreka in bela jelka sta zelo pomembni medonosni vrsti.

Različni pripravki iz iglavcev so široko uporabni tudi v medicini, farmaciji in kozmetiki. Tako so sirupi in poparki iz mladih iglic/vršičkov navadne smreke in rdečega bora uporabni pri lajšanju kašlja in drugih pljučnih obolenjih. Mladi poganjki iglavcev vsebujejo veliko eteričnih olj, iglice pa vsebujejo zelo veliko vitamina C. Mazilo iz smrekove ali macesnove smole je uporabno pri revmatičnih obolenjih. Brinove jagode nam pomagajo pri težavah z želodcem, lahko pa jih uporabimo tudi kot začimbo jedem. Pinjole (kalčki nekaterih vrst borov) so uporabne v kulinariki.

Cilji iz učnega načrta:

Učenci:

 spoznajo pomen rastlin in izdelkov iz rastlin za človeka – kot vir hrane, surovin in tehnološke energije (goriva) (Naravoslovje 6, sklop: Živa narava, tema:

Pomen rastlin v ekosistemu in pomen za človeka),

 spoznajo, v kakšne namene uporablja človek rastline (Rastline in človek, sklop:

Uporabnost rastlin),

 povežejo uporabnost rastlin z vsebnostjo učinkovin (Rastline in človek, sklop:

Zdravilne rastline),

 znajo po literaturi poiskati podatke o zdravilni vrednosti izbrane rastline; o tem, kateri deli rastline so zdravilni in kakšni so postopki nabiranja in sušenja zdravilnih rastlin (Rastline in človek, sklop: Zdravilne rastline),

 pripravijo različne pripravke (napitki, poparki, prevretki…) (Rastline in človek, sklop: Zdravilne rastline),

 se zavedajo razlike v uporabi zdravilnih rastlin v farmakologiji in v ljudskem zdravilstvu (Rastline in človek, sklop: Zdravilne rastline),

 se zavedajo, da ima zdravljenje z zdravilnimi rastlinami omejen obseg (Rastline in človek, sklop: Zdravilne rastline).

105

Primeri vprašanj:

Katere dele smreke lahko uporabljamo v domačem zdravilstvu/kateri deli smreke so zdravilni?

Kdaj in kako nabiramo smrekove vršičke? Kaj lahko pripravimo iz svežih in posušenih smrekovih vršičkov?

Katere so bistvene učinkovine, ki jih vsebujejo smrekovi vršički? Pri katerih zdravstvenih težavah nam lahko pomagajo?

Katere učinkovine vsebuje smrekova smola in kaj lahko pripravimo iz nje? Katera opozorila veljajo pri teh pripravkih?

Raziščite uporabnost ostalih iglavcev v zdravilstvu (rdeči bor, macesen, brin).

Material:

 košara ali papirnata vrečka za nabiranje vršičkov

 steklen kozarec s širokim grlom in pokrovom

 smrekovi vršički

 sladkor (rjavi ali beli kristalni sladkor)

 cedilo

 posoda, v katero precedimo sirup

 steklenice

Izvedba:

1. del: Nabiranje smrekovih vršičkov

1. Smrekove vršičke nabiramo spomladi: aprila in maja. Nabiramo mlade poganjke, ne smejo biti preveliki (veliki 1–2 cm).

2. Vršičke nabiramo v čistem okolju, nikoli jih ne nabiramo ob cesti.

3. Vršičke nabiramo, ko so suhi, nikoli ne nabiramo mokrih. Nikoli jih ne nabiramo po dežju, saj se tako sperejo eterična olja.

4. Nabiramo v košaro ali papirnato vrečko (slika 79) (postopek povzet po Ašič, 2007).

5. Navodila za nabiranje vršičkov lahko poda učitelj ali pa učenci pred nabiranjem po literaturi sami poiščejo postopek nabiranja vršičkov.

106

Slika 77: Sveže nabrani smrekovi vršički (vir: osebni arhiv)

2. del: Priprava sirupa iz smrekovih vršičkov

1. V steklen kozarec izmenično nalagamo plasti smrekovih vršičkov in sladkorja (najprej plast vršičkov, nato plast sladkorja, zadnja plast mora biti sladkor) (slika 80).

2. To ponavljamo do vrha kozarca.

3. Pazimo, da vmes vsebino (predvsem smrekove vršičke) dobro stisnemo.

4. Kozarec dobro zapremo in postavimo na sonce.

5. Kozarec obračamo, vsebino lahko rahlo premešamo, tako da se ves sladkor stopi.

6. Ko je ves sladkor stopljen, vsebino precedimo.

7. Sirup nalijemo v steklenice. Na steklenice napišemo SIRUP IZ SMREKOVIH VRŠIČKOV IN DATUM (slika 81).

8. Sirup hranimo na hladnem (najbolje v hladilniku).

9. Sirup uživamo po žličkah ob kašlju, prehladu, gripi …

Slika 78: Smrekovi vršički s sladkorjem v steklenem kozarcu (vir: osebni arhiv)

107

Rezultati in razprava:

Ko se ves sladkor v kozarcu stopi, vsebino precedimo in dobimo sirup iz smrekovih vršičkov.

Slika 79: Sirup iz smrekovih vršičkov (vir: osebni arhiv)

Iz mladih vršičkov pripravljen sirup zdravi kašelj in druge bolezni dihal. Sirup uživamo večkrat na dan po žličkah. Sirup lahko pripravimo tudi iz borovih vršičkov.

Sirup iz smrekovih vršičkov uporabljamo tudi pri gripi in prehladu, zaradi visoke vsebnosti vitamina C. Učence je treba opozoriti na časovno omejeno zdravilnost pripravljenega sirupa. Tako pripravljen sirup moramo porabiti v roku enega leta.

Prav zato je pomembno, da na steklenico napišemo tudi datum izdelave sirupa.

Smrekovi vršički vsebujejo eterična olja, smolo in veliko vitamina C (askorbinske kisline).

Največ vitamina C je v svežih vršičkih. Če sveže vršičke poparimo ali jih posušimo, izgubijo veliko vitamina C. Pri pripravi čaja iz svežih vršičkov se izgubi kar do 50 % vitamina C. Velja tudi, da dlje časa, ko posušene vršičke shranjujemo, več

In document GOLOSEMENKE PRI POUKU BIOLOGIJE IN NARAVOSLOVJA V OSNOVNI ŠOLI (Strani 102-0)