UČNI NAČRTI ZA OSNOVNO ŠOLO PRI PREDMETIH NARAVOSLOVJE

V Sloveniji ima vsak predmet, ki se izvaja v osnovni šoli, predpisan učni načrt, po katerem se učitelj ravna. Učni načrt učitelju služi kot vodilo pri poučevanju. Učni načrt določa število ur posameznega predmeta, ki naj bi se izvajala v posameznih razredih osnovne šole. Poleg tega učni načrt za posamezni predmet določa njegovo vsebino, splošne cilje, operativne cilje, standarde znanja in didaktična priporočila (Zakon o osnovni šoli (ZOsn), 1996).

Učni načrt pripravlja Strokovni svet Republike Slovenije za izobraževanje. Vsebuje napotke in navodila za izvajanje pouka. S tem osnovne šole vsem učencem omogočajo enake možnosti za izobraževanje in osebni razvoj. Program osnovne šole določa obvezne in tudi izbirne predmete (Programi in učni načrti v osnovni šoli, 2019).

Biološke vsebine so v predmetnik osnovne šole vključene že v prvem razredu osnovne šole, v predmet Spoznavanje okolja. V predmet Spoznavanje okolja so vključeni tako naravoslovni kot družboslovni predmeti. S predmetom Spoznavanje okolja učenci nadaljujejo tudi v drugem in tretjem razredu. V četrtem in petem šole so predvideni tudi trije naravoslovni dnevi (Programi in učni načrti v osnovni šoli, 2019).

2.9.1. Učni načrti za 4. in 5 razred osnovne šole

Predmet Naravoslovje in tehnika je v osnovni šoli vključen v 4. in 5. razred. Predmet nadgrajuje naravoslovne vsebine iz prvega vzgojno–izobraževalnega obdobja, ki so vključene v predmet Spoznavanje okolja. V predmetu Naravoslovje in tehnika so tesno povezane vsebine naravoslovja, kot tudi vsebine tehnike in tehnologije. Od skupnega števila ur, ki znaša v vsakem razredu po 105 ur na leto, je tretjina ur namenjena tehniki. Pri tem predmetu so vsebine usmerjene v razvoj in nadgradnjo temeljnega naravoslovnega in tehničnega znanja, spretnosti ter stališč. Znanja in stališča, ki jih učenci pridobijo pri tem predmetu, jim omogočajo odgovorno vključevanje v družbo, tako da pridobljeno znanje in spretnosti uporabijo v različnih situacijah in pri reševanju problemov. Cilj predmeta je, da učenci svoje naravoslovno in tehnično znanje in spretnosti, ki jih pridobijo pri pouku, uporabljajo za

48

razumevanje, razlago in reševanje različnih situacij in vprašanj s področja naravoslovja ter tehnike (Vodopivec, Papotnik, Gostinčar Blagotinšek, Skribe Dimec in Balon, 2011).

2.9.2. Učni načrti za 6. in 7. razred osnovne šole

V 6. in 7. razredu osnovne šole so biološke vsebine vključene v predmet Naravoslovje, ki skupaj obsega 175 ur pouka. Od tega je 70 ur namenjenih poučevanju naravoslovja v 6. razredu, 105 ur pa poučevanju naravoslovja v 7.

razredu. Pri tem predmetu učenci s pomočjo raznovrstnih spoznavnih postopkov spoznajo in razvijajo razumevanje naravoslovnih pojavov in zakonitosti. Ti naravoslovni pojavi in zakonitosti so osnova za razumevanje pojavov v naravi, povezanost med živo in neživo naravo in tudi povezavo med zgradbo, lastnostmi in delovanjem živih in neživih sistemov v okolju. Učenci spoznajo pomen naravoslovja in njegovih znanosti za razvoj in napredek človeštva. Namen predmeta naravoslovje je tudi, da učenci oblikujejo odnos in stališča do sebe, okolja in narave. S tem se zavedajo pomen odgovornega ravnanja v skrbi za varnost in zdravje sebe in tudi drugih ljudi okoli sebe. Učenci v 6. in 7. razredu osnovne šole, znotraj predmeta naravoslovje, pridobijo praktična znanja o naravoslovnih znanostih, s tem da razvijajo in urijo eksperimentalnoraziskovalne veščine in spretnosti ter spoznavajo metodologije raziskovalnega dela. Znanja in spretnosti, ki jih učenci pridobijo, uporabijo pri prepoznavanju in reševanju problemov, s tem pa učenci razvijajo kompleksno in tudi kritično mišljenje, med drugim tudi inovativnost in ustvarjalnost (Vilhar, Zupančič, Gilčvert Berdnik in Vičar, 2011).

2.9.3. Učni načrti za 8. in 9. razred osnovne šole

V 8. in 9. razredu osnovne šole se predmet naravoslovje razdeli na posamezne panoge naravoslovja: biologija, kemija in fizika. V 8. razredu znaša število ur, ki so namenjene biologiji 52. V 9. razredu pa je poučevanju biologije namenjenih 64 ur.

Biologija temelji na spoznavanju žive narave, ki je zgrajena iz med seboj povezanih sistemov na različnih hierarhičnih nivojih. Ti nivoji so celica, organizem, ekosistem in biosfera. Biologija je naravoslovna veda, ki obravnava soodvisnost zgradbe in delovanja živih sistemov ter njihov razvoj. Biologija obravnava tudi medsebojno soodvisnost in procese v živi naravi od molekularne ravni do biosfere. Vključuje vsa področja našega življenja in družbe in je nepogrešljiv del naše kulturne identitete.

Biologija je tudi temelj napredka in aplikacij na veliko področjih, ki so pomembni za človeka (medicina, farmacija, veterina, agroživilstvo, genski inženiring in biotehnologija, bioinformatika, nanotehnologija idr.). Ta področja se hitro razvijajo, hiter razvoj pa vodi v tveganja in nevarnosti, ki jih je treba nujno prepoznati, razumeti

49

in sistemsko reševati (Vilhar, Zupančič, Gilčvert Berdnik, Vičar, Zupan in Sobočan, 2011).

Bistveni namen biologije v 8. in 9. razredu osnovne šole je, da pri učencih doseže celostno razumevanje osnovnih principov delovanja živega, poznavanje zgradbe, delovanja in razvoja živih sistemov na različnih ravneh. Vključuje tudi človeka, kot sestavni del biosfere ter njegove dejavnosti na žive sisteme in okolje, ter učinek teh dejavnosti. Učenci morajo pridobiti osnove za razumevanje možnosti oziroma potenciala biologije, da prispeva k večanju dobrobiti človeštva ter ohranjanju narave, kot tudi pogojem za preživetje in nadaljnji razvoj. Pouk biologije naj bi pri učencih razvijal analitični in racionalni način razmišljanja. Pomembno je tudi, da vzbuja interes za naravoslovje in odgovorno ravnanje v naravi in ohranjanje biodiverzitete.

Učenci pri pouku biologije spoznajo metode, kot so opazovanje in eksperimentiranje, ki vodijo do bioloških spoznanj. Kompleksnost bioloških sistemov je tista, ki spodbuja pri učencih zmožnost miselnega preskoka med različnimi ravnmi ter obravnavo problema z različnih zornih kotov. S tem učenci razvijajo tudi druge kompetence, ki so pomembne za aktivno državljanstvo, kar pomeni zmožnost reševanja problemov, kritična presoja, argumentirana razprava in tudi druge zmožnost (Vilhar, Zupančič, Gilčvert Berdnik, Vičar, Zupan in Sobočan, 2011).

Osnovno znanje biologije predstavlja temelj za nadaljnje izobraževanje. Za aktivno sodelovanje v samostojnem opredeljevanju in odločanju o pomembnih problemih v zvezi z razvojem znanosti in tehnologije in tudi vpliv na družbo in biosfero, je nujno razumevanje kompleksnih živih sistemov. Splošna znanja biologije so zelo pomembna za razumevanje trajnostne rabe obnovljivih virov, ohranjanje biotske pestrosti in tudi kakovostnega okolja. Zavedanje kompleksnosti povezav in sistemskih posledic poseganja v življenje in naravo je pomembno za kritično presojo posegov v življenje in tudi naravo ter uporabe v različnih tehnologijah oziroma odgovorno ravnanje in ohranjanje zdravja (Vilhar, Zupančič, Gilčvert Berdnik, Vičar, Zupan in Sobočan, 2011).

2.9.4. Učni načrti za izbirne predmete v osnovni šoli

V osnovnošolskem izobraževanju imajo učenci tudi možnost izbirnih predmetov.

Ponujeni so jim trije enakovredni predmeti z biološko vsebino: Raziskovanje živih bitij v domači okolici, Organizmi v naravi in umetnem okolju, Rastline in človek ter Dedovanje. Vsi zgoraj našteti izbirni predmeti so navezani na predmet Naravoslovje v 7. razredu in na predmet Biologija v 8. in 9. razredu. Predmeti so nadgradnja biologiji. Predmet, ki je namenjen učencem 9. Razreda, ima dva alternativna modula, Rastline in človek in Dedovanje. Med moduloma izbira učitelj po lastni presoji oz.

učenci po svojih interesih (Vrčkovnik, Zupan in Novak, b. d.).

50

Namen izbirnih predmetov je, da učenci poglobijo, nadgradijo in razširijo znanje in izkušnje, ki so jih pridobili pri temeljnih predmetih. Gre predvsem za povezovanje teorije in prakse, pridobivanje uporabnega znanja in poklicno usmerjanje. Pri izbirnih predmetih pouk temelji na izkustvenem učenju in aktivnemu delu učencev pri delu na terenu, laboratorijskem in eksperimentalnem delu, samostojnem in vodenem opazovanju, projektnem delu, aktivnem gojenju organizmov itd. Izbirni predmeti so oblikovani kot moduli, tako da je vsak modul zaključena celota. Moduli med seboj niso povezani, tako da lahko učenec izbere izbirni predmet iz tega sklopa prvič v kateremkoli razredu (7., 8. ali 9. razred), v obsegu 35 ur. S predmetom učencu ni potrebno pričeti v 7. razredu in nato z njim nadaljevati. Predmet Dedovanje je alternativa predmetu Rastline in človek in se izvaja samo v 9. razredu (Verčkovnik idr., b. d.).

51