PRIMERI PRAKTIČNE UPORABE GOLOSEMENK

4. REZULTATI Z RAZPRAVO

4.4. PRIMERI PRAKTIČNE UPORABE GOLOSEMENK

Praktični primer 1: Storž na vlažnem in suhem

Uvod:

Rdeči bor (Pinus sylvestris L.) velja za najbolj pogosto vrsto bora pri nas.

Uvrščamo ga med golosemenke, v skupino iglavci (Coniferophyta) in v družino borovke (Pinaceae).

Rdeči bor je enodomno drevo. Moški cvetovi so zgrajeni iz številnih prašnikov, so rumene barve in jajčaste oblike. Ženski cvetovi so združeni v socvetja, ki jih imenujemo storžki. So rdeče ali rjave barve. Na osi storžka so cvetovi nameščeni premenjalno. Vsak cvet je sestavljen iz krovne in plodne luske. Na plodni luski sta dve semenski zasnovi, krovna luska pa je običajno zelo majhna. Plodna luska je večja in robustnejša. Pri vseh borovkah in tudi iglavci nasploh semenske zasnove ležijo prosto na plodnih luskah.

Pelodna zrna, ki vsebujejo vsak po dve spermalni celici, raznese veter. Ko moške spolne celice oplodijo jajčne celice, se iz celotne semenske zasnove razvije seme.

Med dozorevanjem semen se storžek spremeni v olesenel storž. Ko semena popolnoma dozorijo, se luske storža razmaknejo, krilata semena nato raznese veter.

Seme bora ima ploščat izrastek, ki ga imenujemo krilce. Krilce omogoča boljše razširjanje z vetrom.

Poskus lahko izvedemo s storži rdečega ali črnega bora. Črni bor je v Sloveniji manj pogost. Storži so zelo podobni storžem rdečega bora, le da so večji, plodne luske so debelejše in robustnejše.

Cilji iz učnega načrta:

Učenci:

 razumejo povezavo med zgradbo semen in plodov ter načini in pomenom razširjanja (Naravoslovje 6, sklop: Živa narava, tema: Razmnoževanje, rast in razvoj rastlin),

 razumejo raznolikost zgradbe rastlin glede prilagoditve na okolje (npr.

primerjava rastlin v sušnem, zmerno vlažnem in vodnem okolju) (Naravoslovje 6, sklop: Živa narava, tema: Prilagoditve rastlin na okolje),

 spoznajo razlike in podobnosti v strategiji preživetja med zelnatimi in lesnimi rastlinami, med listavci in iglavci (Naravoslovje 6, sklop: Živa narava, tema:

Prilagoditve rastlin na okolje),

 razumejo, da pri nekaterih rastlinah opraševanje oz. raznašanje semen opravljajo živali, in poznajo s tem povezane načine za privabljanje živali (Naravoslovje 6, sklop: Živa narava, tema: Prilagoditve rastlin na okolje).

Primeri vprašanj:

Zakaj se storži iglavcev v vlažnem vremenu zaprejo?

Kakšne oblike so semena rdečega/črnega bora, smreke in macesna? Kaj jih razširja?

Ali se storž rdečega/črnega bora hitreje zapre v topli ali hladni vodi? Zakaj?

Koliko časa traja, da se storž rdečega/črnega bora popolnoma odpre?

Kako sta na razširjanje/raznašanje semen prilagojena brin in tisa? Kdo razširja/raznaša njuna semena?

Material:

1. del

 3 oleseneli in odprti (suhi) borovi storži (rdeči ali črni bor)

 3 čaše ali stekleni kozarci

 topla voda

 hladna voda

 2 petrijevki 2. del

 oleseneli in odprti (suhi) storži različnih vrst iglavcev – rdeči bor, črni bor, navadna smreka, macesen

 4 čaše ali stekleni kozarci

 topla voda 3. del

 4 oleseneli in odprti (suhi) borovi storži (rdeči ali črni bor)

 lepilo za vroče lepljenje

 kos lesa (50 x 20 cm)

Izvedba:

1. del

V prvem delu poskusa bomo ugotavljali hitrost zapiranja storža rdečega oz.

črnega bora v topli in hladni vodi in hitrost odpiranja storža na suhem.

1. V naravi naberemo olesenele borove storže. Lahko naberemo storže rdečega ali črnega bora. Če so borovi storži zaprti ali mokri, jih pustimo nekaj dni v suhem prostoru, da se posušijo in odprejo.

2. V prvi kozarec damo samo borov storž (zrak) – kontrola. V drugi kozarec nalijemo toplo vodo, v tretji kozarec pa hladno vodo. Istočasno položimo v drugi in tretji kozarec borov storž in pričnemo z merjenjem časa (sliki 64 in 66).

3. Opazujemo, kaj se dogaja s storžem v topli vodi in s storžem v hladni vodi.

Zapišemo si čas, ko se storža popolnoma zapreta. Zapiranje storža lahko tudi fotografiramo, npr. vsakih 5–10 minut.

4. Ko se storža popolnoma zapreta, damo enega izmed zaprtih storžev (ali iz tople ali iz hladne vode) na petrijevko. Na drugo petrijevko damo storž (odprt in suh), ki je bil v prvem kozarcu (zrak) – kontrola. Opazujemo odpiranje zaprtega storža. Storž, ki je že odprt, nam ponovno služi kot kontrola (slika 65 in 67).

5. Odpiranje storža opazujemo nekaj dni, dokler se zaprti storž popolnoma ne odpre. Odpiranje storža lahko vsak dan ob približno istem času fotografiramo.

Pod rezultate si zabeležimo, po koliko dneh se storž popolnoma odpre.

Slika 64: Zapiranje storža črnega bora na zraku (kontrola), v topli in v hladni vodi (vir: osebni arhiv)

Slika 65: Odpiranje storža črnega bora (vir: osebni arhiv)

90 Slika 66: Zapiranje storža rdečega bora na zraku (kontrola), v topli in v hladni vodi (vir: osebni arhiv)

Slika 65: Odpiranje storža rdečega bora (vir: osebni arhiv)

2. del

V drugem delu poskusa bomo primerjali hitrost zapiranja storžev različnih vrst iglavcev.

1. V naravi naberemo olesenele storže rdečega bora, črnega bora, navadne smreke in navadnega macesna. Če so storži zaprti ali mokri, jih pustimo nekaj dni v suhem prostoru, da se posušijo in odprejo.

2. Pripravimo štiri steklene kozarce, v katere nalijemo toplo vodo. Istočasno v kozarce položimo storže rdečega bora, črnega bora, navadne smreke in navadnega macesna (vsak storž v svojem kozarcu) (slika 68).

3. Opazujemo kaj se dogaja s storži. Zapišemo si čas, ko se storži popolnoma zaprejo. Zapiranje storžev lahko tudi fotografiramo npr. vsakih 5–10 minut.

Slika 66: Zapiranje storžev črnega bora, rdečega bora, navadne smreke in navadnega macesna (vir: osebni arhiv)

3. del

V tretjem delu poskusa bomo izdelali preprosto vremensko postajo.

Z borovimi storži izdelamo preprosto vremensko postajo. Na kos lesa nalepimo 4 storže črnega bora (lahko tudi rdečega) (slika 69). To je naša vremenska postaja, ki jo postavimo pred šolo, na okensko polico ali na drugo primerno mesto v okolici šole. Opazujemo odprtost oz. zaprtost storžev v različnih vremenskih razmerah (sonce, dež, megla, sneg, veter…).

Slika 67: Vremenska postaja iz storžev črnega bora (vir: osebni arhiv) Rezultati:

1. del

Zapišemo si čas, ko se storža rdečega ali črnega bora v topli in v hladni vodi popolnoma zapreta (slika 70) in čas odpiranja storža (slika 71 in 72). Rezultate si zapišemo v preglednico:

Preglednica 4: Čas zapiranja storža v hladni in v topli vodi, čas odpiranja storža.

Čas zapiranja v hladni vodi

Čas zapiranja v topli vodi

Čas odpiranja

Rdeči bor 80 min 40 min 5 dni

Črni bor 70 min 30 min 6 dni

Storž se hitreje zapre v topli kot pa v hladni vodi. Storž črnega bora se zapre nekoliko hitreje kot storž rdečega bora (tako v topli kot v hladni vodi). Odpiranje storža poteka več dni. Storž rdečega bora se odpre hitreje kot storž črnega bora.

Slika 68: Popolnoma zaprt storž v topli vodi (na sredini) in delno zaprt storž v hladni vodi (desno) (vir: osebni arhiv)

Slika 69: Konec odpiranja storža črnega bora (vir: osebni arhiv)

Slika 70: Konec odpiranja storža rdečega bora (vir: osebni arhiv)

2. del

Zapišemo si čas, ko se posamezni storži popolnoma zaprejo (slika 73). Rezultate si zapišemo v preglednico:

Preglednica 5: Čas zapiranja storža rdečega bora, črnega bora, navadne smreke in navadnega macesna.

Čas zapiranja

Rdeči bor 35 min

Črni bor 25 min

Navadna smreka 20 min

Navadni macesen 15 min

Storž navadnega macesna potrebuje najmanj časa, da se popolnoma zapre (15 minut). Približno pet minut pozneje se zapre tudi storž navadne smreke. Storž

črnega bora se zapre po 25 minutah. Storž rdečega bora potrebuje največ časa, da se popolnoma zapre (35 minut).

Slika 71: Popolnoma zaprti storži črnega bora, rdečega bora, navadne smreke in navadnega macesna (od leve proti desni) (vir: osebni arhiv)

3. del

Izdelamo vremensko postajo, jo postavimo na prosto v okolici šole in opazujemo zapiranje in odpiranje storžev v različnih vremenskih razmerah.

Slika 72: Vremenska postaja po dežju (vir: osebni arhiv)

Slika 73: Odpiranje storžev v sončnem, suhem vremenu (vir: osebni arhiv)

Razprava:

Luske borovih storžev, na katerih ležijo semena (plodne luske), se premikajo, kot odgovor na spremembe v vlažnosti. Ko je zunaj toplo, suho in sončno vreme, se borovi storži odprejo. Ko je zunaj vlažno, hladno in dežuje, se borovi storži zaprejo. Enako se dogaja pri smrekovih in macesnovih storžih.

Odpiranje in zapiranje storžev je prilagoditev nekaterih vrst iglavcev na razširjanje semen. Semena rdečega bora, črnega bora, navadne smreke in navadnega macesna imajo krilce, ki pomaga pri razširjanju semen. Takšna semena razširja veter.

Ko je vreme suho, se storži odprejo in veter lahko raznese oz. odnese seme daleč stran od matičnega drevesa. Ko je vlažno, se storži zaprejo. Tako storži preprečijo, da bi se semena zmočila. Če bi se semena zmočila, bi postala težja (zaradi vode).

Tako veter semen ne bi mogel odnesti daleč stran od matičnega drevesa. Semena bi prepotovala le kratko razdaljo (bližina matičnega drevesa). Mlado drevo bi moralo tekmovati za vire z matičnim drevesom.

Zapiranje storžev poteka hitreje v topli kot v hladni vodi, saj difuzija v topli vodi poteka hitreje. Višjo temperaturo vode kot uporabimo, hitreje se storži zaprejo.

Čas zapiranja smo merili v minutah, čas odpiranja storžev pa v urah oz. dneh.

Storži se odpirajo več dni. Luske storža se morajo posušiti, voda mora izhlapeti.

To se dogaja postopoma, storž se počasi odpira in je vsak dan bolj odprt. Verjetno je odpiranje storžev odvisno tudi od temperature. Poleti, ko so temperature višje, se verjetno odprejo hitreje, saj voda izhlapeva hitreje.

Ker smo v 1. delu poskusa ugotovili, da se storž hitreje zapre v topli kot pa v hladni vodi, za 2. del poskusa uporabimo toplo vodo. Storž navadnega macesna se zapre najhitreje, ker ima od vseh storžev, ki smo jih uporabili pri poskusu, najmanjše in najtanjše luske. Storž navadne smreke ima manjše in tanjše luske od storža rdečega in črnega bora, zato se zapre hitreje. Ker je storž črnega bora večji od storža rdečega bora, bi pričakovali, da se storž črnega bora zapre hitreje, kot storž rdečega bora. V 1. in 2. delu poskusa se je storž črnega bora zaprl hitreje kot storž rdečega bora. Za razlago tega rezultata, bi bile potrebne nadaljnje raziskave.

Morda je razlog v velikosti semen, velikosti lusk, razmerju med velikostjo semen in lusk…

Naloga je časovno primerna za 1–2 šolski uri. Zapiranje storža lahko izvedemo samo v topli vodi in tako pospešimo poskus. 2. del poskusa je primeren za delo učencev v štirih skupinah. Vsaka skupina izvede poskus s storžem druge vrste, rezultate primerjajo med seboj. 2. del poskusa lahko izvedemo tudi tako, da učence razdelimo v skupine po 4 . Vsak učenec izvede poskus s storžem druge vrste. Na koncu učenci primerjajo rezultate znotraj skupine, nato pa še med

skupinami. 3. del poskusa lahko izvedemo kot medpredmetno povezavo s predmetom Tehnika in tehnologija v 6. razredu (izdelki iz lesa).

Praktični primer 2: Biotska pestrost iglavcev

Uvod:

Izraz biotska pestrost pomeni raznolikost živih organizmov. S pomočjo dveh praktičnih dejavnosti bomo obravnavali pestrost na ravni vrst (vrstna pestrost) oz.

pestrost različnih vrst iglavcev.

V Sloveniji uspeva 36 vrst golosemenk. Poleg 11 zanesljivo avtohtonih (domorodnih) vrst golosemenk in ene domnevno avtohtone (cemprin – P. cembra) uspeva tudi 25 tujerodnih vrst. Med tujerodnimi se ena v Sloveniji pojavlja tudi kot invazivna vrsta, to je vrsta vzhodni klek (Thuja orientalis). Samo ena vrsta od vseh 36 vrst golosemenk, ki uspevajo v Sloveniji, sodi v skupino ginkovci (dvokrpi ginko – Ginkgo biloba L). Vse ostale vrste (35) sodijo v skupino iglavci. Tujerodne lesne vrste so nekdaj sadili načrtno in pogosto, v namen izkoriščanja lesa. V okrasne namene iglavce še vedno pogosto sadijo po parkih in vrtovih.

Cilji iz učnega načrta:

Učenci:

 razumejo povezavo med zgradbo semen in plodov ter načini in pomenom razširjanja (Naravoslovje 6, sklop: Živa narava, tema: Razmnoževanje, rast in razvoj rastlin),

 razvrstijo rastline v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo določevalnih ključev (Naravoslovje 6, sklop: Živa narava, tema:

Razvrščanje rastlin),

 spoznajo, kako se rastline branijo pred rastlinojedci (Naravoslovje 6, sklop:

Živa narava, tema: Prilagoditve rastlin na okolje),

 spoznajo, da sorodne vrste združujemo v rod, te pa v družino, red, razred in deblo (Biologija 9, sklop: Razvrščanje organizmov),

 spoznajo, da znanost vsako vrsto poimenuje z dvodelnim latinskim imenom, ki je bolj stalno in nedvoumno, kot so ljudska imena, ter da je ta način poimenovanja vrst uvedel Carl Linne (Biologija 9, sklop: Razvrščanje organizmov),

 razumejo, da se biotska pestrost kaže na različnih ravneh (znotrajvrstna genetska pestrost, pestrost vrst v življenjskih združbah, pestrost ekosistemov) (Biologija 9, sklop: Biotska pestrost),

 spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste v lastnem okolju (Biologija 9, sklop:

Vpliv človeka na naravo in okolje),

 s pomočjo slikovnih ključev določijo živa bitja v svoji neposredni okolici (Organizmi v naravi in umetnem okolju, sklop: Organizmi v naravnem okolju),

 spoznajo, da so mnoge okrasne rastline prinesene k nam iz drugih okolij (Rastline in človek, sklop: Okrasne rastline).

Primeri vprašanj:

Kako se razlikujejo iglice različnih vrst iglavcev med seboj?

Kako se razlikujejo storži različnih vrst iglavcev med seboj?

Kakšne oblike so semena danih vrst in na kakšen način razširjanja oz. raznašanja semen so s tem prilagojene?

Katere vrste danih iglavcev uvrščamo v isto družino?

Katere vrste so domorodne in katere tujerodne?

Ali poznamo med iglavci tudi kakšno tujerodno invazivno vrsto?

Material:

1. del: Iskanje parov

 veje in storži različnih vrst iglavcev v škatli/kadici

 določevalni ključi

 informativni listi

 fotoaparat

 ravnilo

 nož/britvica

 deska za rezanje

 delovni list za beleženje rezultatov

 pisalo

2. del: Igra Detektiv

 storži različnih vrst iglavcev v škatli/kadici

 določevalni ključi

 informativni listi

 ravnilo

 delovni list

 pisalo

Izvedba:

1. del: Iskanje parov

1. V naravi naberemo veje in storže različnih vrst iglavcev. Naberemo vsaj 5 vrst iglavcev, lahko tudi več (slika 76).

2. Veje in storže razdelimo v škatle, tako da je v vsaki škatli po ena veja in en storž vsake vrste (Storž se ne sme držati veje, veje in storži morajo biti v škatli pomešani. Če naberemo brin ali tiso, poskrbimo, da na veji ni brinovih oz.

tisinih „jagod”). OPOZORILO! Če naberemo tiso, učence opozorimo, da gre za strupeno rastlino.

3. Učence razdelimo v pare. Vsak par dobi škatlo, v kateri so veje in storži iglavcev.

4. Vsak par dobi različne določevalne ključe in informativne liste različnih vrst iglavcev.

5. Naloga učencev je, da vsak par učencev s pomočjo določevalnih ključev, informativnih listov in spleta, poišče pare veja–storž in določi, kateri vrsti iglavcev pripada posamezna veja in pripadajoči storž. V pomoč so tudi ravnilo za merjenje dolžine iglic in storžev. Učitelj/ica z nožem (britvico) na deski za rezanje prereže iglice vsakemu paru učencev (za ugotavljanje oblike iglic v prečnem prerezu).

6. Pare lahko fotografiramo ali jih skiciramo. Zraven fotografije oz. skice zapišemo, kateri vrsti pripadata veja in storž. Zapišemo še kratek opis vrste.

Slika 74: Različne vrste iglavcev (veje in storži) (vir: osebni arhiv)

2. del: Igra Detektiv

1. V naravi naberemo storže različnih vrst iglavcev. Dobro je, da naberemo storže čim več različnih vrst iglavcev.

2. Storže razdelimo v škatle, tako da je v vsaki škatli čim več storžev različnih vrst (slika 77).

3. Učence razdelimo v pare. Vsak par dobi škatlo s storži.

4. Vsak v paru si v mislih izbere poljuben storž iz škatle, za katerega bo moral nasprotnik ugotoviti, kateri vrsti iglavca pripada.

5. V paru si učenci izmenično zastavljajo vprašanja in pri tem poskušajo izvedeti, kateri je skriti storž na nasprotnikovi strani. V pomoč je tudi ravnilo.

6. Vsa vprašanja učenci zapišejo na delovni list. Na vprašanja odgovarjajo samo z DA ali NE.

7. Z dobljenimi odgovori izločimo storže, ki ne ustrezajo opisu in ugotovimo, kateri storž si je nasprotnik izbral.

8. Zmagovalec je tisti, ki prvi odkrije, kateri storž si je izbral nasprotnik.

9. S pomočjo 1. dela: Iskanje parov ali s pomočjo določevalnih ključev,

informativnih listov ali spleta ugotovimo tudi ime vrste, kateri pripada storž, ki si ga je izbral nasprotnik, in izdelamo osebno izkaznico vrste.

Slika 75: Kadica s storži različnih iglavcev (vir: osebni arhiv)

Rezultati in razprava:

1. del: Iskanje parov

S pomočjo določevalnih ključev in informativnimi listi razvrstimo skupaj veje in pripadajoče storže (slika 78). Pri merjenju dolžine iglic in velikosti storžev si pomagamo z ravnilom. Iglice potipamo, da ugotovimo, kakšne so na otip (bodeče, nežne…). Iglice z nožem prerežemo na deski za rezanje, da ugotovimo obliko iglic v prečnem prerezu. Po koncu razvrščanja veje in storže fotografiramo. Najprej vse skupaj, nato še posamič (preglednica 6). Fotografije uporabimo v preglednici.

Slika 76: Veje in storži različnih vrst iglavcev (vir: osebni arhiv)

100 Rezultate si zapišemo v preglednico:

Preglednica 6: Različne vrste iglavcev (fotografija, ime in opis).

Fotografija/skica Slovensko jajčasti, rjavi, dolgi do 4 cm.

rdeči bor Pinus sylvestris L.

101 listnih rež. Dolge so do 3 cm in široke do 2,5

navadni brin Juniperus communis L.

(viri slik v preglednici 6: osebni arhiv)

Učenci prepoznajo in določijo vrste iglavcev v bližnji okolici. S tem se naučijo uporabljati določevalne ključe, naučijo se opazovanja in prepoznavanja vrst. Z opazovanjem tudi ugotavljajo razlike med različnimi vrstami (biotska pestrost);

obliko in velikost iglic, koliko iglic izrašča skupaj pri posamezni vrsti, velikost in obliko storžev.

Pri tisi opozorimo, da gre za strupeno rastlino (strupeni so vsi deli, razen rdečega ovoja okoli semena). Tisa je tudi na seznamu ogroženih vrst in je zavarovana vrsta.

Če naberemo brin, ga lahko učenci potipajo. Iglice so zelo bodeče, na takšen način pa se rastlina zavaruje pred objedanjem živali.

102

Tako pri brinu kot pri tisi raznašanje semen opravijo živali, predvsem ptice. Zrela brinova jagoda je temno modre/vijolične barve, tisina jagoda pa je rdeče barve, kar privablja ptice in druge živali.

Navadna smreka, navadni macesen in rdeči bor imajo krilata semena, katera razširja/raznaša veter.

2. del: Igra Detektiv

Učenci si zapišejo vprašanja, ki jih postavijo nasprotniku. Obkrožijo odgovor DA ali NE.

Zapiši zastavljena vprašanja obkroži

Vprašanje 1: DA NE

Vprašanje 2: DA NE

Vprašanje 3: DA NE

Vprašanje 4: DA NE

Vprašanje 5: DA NE

Vprašanje 6: DA NE

Vprašanje 7: DA NE

Vprašanje 8: DA NE

Vprašanje 9: DA NE

Vprašanje 10: DA NE

S pomočjo 1. dela: Iskanje parov, v katerem smo določili nekatere vrste iglavcev, in s pomočjo določevalnih ključev, informativnih listov ali spleta ugotovimo, kateri vrsti pripada storž, ki si ga je izbral nasprotnik. V pomoč nam je tudi ravnilo.

Izdelamo osebno izkaznico vrste, ki vsebuje: slovensko ime vrste, znanstveno ime vrste, družino v katero vrsta spada, domorodnost/tujerodnost, nahajališče, kratek opis, način razširjanja in fotografijo.

103

OSEBNA IZKAZNICA VRSTE

slovensko ime vrste znanstveno ime vrste

družina v katero vrsta spada domorodnost/tujerodnost nahajališče

opis

način razširjanja fotografija

V škatli/kadici na zgornji sliki imamo storže šestih različnih vrst iglavcev: navadna smreka, rdeči bor, črni bor, navadni macesen, navadni brin in vednozelena cipresa (namesto vednozelene ciprese, ki raste samo na Primorskem, lahko uporabimo pacipreso). V kadici je tudi še nezrel storž črnega bora (lahko uporabimo macesnov storžek) in zelena (nezrela) brinova „jagoda”, kar lahko učence zmede in tako menijo, da imamo v kadici storže osmih različnih vrst iglavcev. V kadico damo seveda storže, ki so nam na voljo.

Od zgoraj navedenih vrst je samo vednozelena cipresa tujerodna vrsta in se pri nas ne pojavlja samoniklo. Ostalih pet vrst je pri nas domorodnih. Med iglavci poznamo tudi tujerodno vrsto, ki veja pri nas za invazivno, vzhodni klek (Thuja orientalis L.).

Navadno smreko, rdeči bor, navadni macesen in navadni brin so učenci določili že v 1. delu. Pri ostalih dveh vrstah (črni bor in vednozelena cipresa) si pomagajo z določevalnimi ključi in spletom. Ostale podatke vrste, kateri pripada storž, ki si ga je izbral nasprotnik, poiščejo na spletu, lahko tudi v drugi literaturi.

Potem, ko učenci že poznajo storže in vejice različnih vrst iglavcev po videzu, lahko izvedemo tudi vajo, pri kateri učenci določajo storže in vejice na otip.

104

Praktični primer 3: Smreka kot zdravilna rastlina

Uvod:

Iglavci so na splošno uporabni na mnogih področjih. Les iglavcev je uporaben v gradbeništvu, pohištveni industriji, papirni industriji, pri izdelavi glasbil … Navadna

In document GOLOSEMENKE PRI POUKU BIOLOGIJE IN NARAVOSLOVJA V OSNOVNI ŠOLI (Strani 100-122)