45
Navadni brin je dvodomna in vetrocvetna vrsta. Cveti aprila in maja. Cvetni prah je alergen. Brinova semena raznašajo ovce ali ptice (Brus, 2004).
Navadni brin razmnožujemo večinoma s semeni in tudi potaknjenci. Okrasne sorte lahko razmnožujemo tudi s cepljenjem, čeprav redko. Plazeče sorte brina lahko razmnožujemo tudi z grebenicami (Brus, 2004, Bosch, 2018).
RASTIŠČE
Brin je zelo nezahtevna in skromna vrsta. Uspeva na različnih rastiščih. Na zelo plitvih, revnih in izčrpanih tleh, na različnih matičnih podlagah. Ugajajo mu tudi kisla tla. Dobro je prilagojen na sušo in ekstremno nizke temperature. Za uspešno rast potrebuje veliko svetlobe. V primeru, da ga zasenčijo ostala drevesa, začne kmalu izgubljati vitalnost. Dobro je prilagojen tudi na onesnažen zrak (Brus, 2004).
UPORABNOST
Brinov les ni tako zelo uporaben kot npr. les smreke. Količine brinovega lesa na trgu so zanemarljive. Les je srednje težek, vendar precej trd, trajen in dišeč. Uporabljajo ga za izdelavo pip, palic, okrasnih predmetov, škatlic in podobno. Les uporabljajo tudi v rezbarstvu. Les, veje in iglice lahko uporabljajo tudi za prekajevanje, saj so bogata z eteričnimi olji (Brus, 2004).
Zrele omesenele storže uporabljajo kot začimbo. Iz brinovih „jagod” pridobivajo brinovo olje, sok in žganje. „Jagode” imajo tudi zdravilne lastnosti, saj čistijo telo in pospešijo krvni obtok. Imajo pa tudi druge zdravilne učinke, saj naj bi brinove
„jagode”pomagale pri revmi, putiki in težavah z želodcem. Pretirana uporaba brinovih
„jagod” lahko povzroči draženje ledvic. Brin je široko uporaben tudi kot okrasna rastlina. Ker je nezahtevna in skromna vrsta je primeren tudi za manjše vrtove, skalnjake in pokopališča (Brus, 2004, Bosch, 2018, Mayer in Schwegler 2005).
RAZŠIRJENOST
Navadni brin velja za eno izmed drevesnih vrst z največjim znanim arealom. Velja za posebnost, saj uspeva na obeh straneh Atlantika. Njegova naravna nahajališča so po vsej Evropi, gorovjih severne Afrike, večini Azije in skoraj po vsej Severni Ameriki (Brus, 2004).
Tudi v Sloveniji je naravno močno razširjen. Uspeva od nižin in vse do alpinskega pasu do 1600 m nadmorske višine. Raste na vseh vrstah rastišč. Najbolj mu ugajajo siromašna tla na pašnikih, v opustošenih gozdovih in na nekdanjih kraških goličavah.
Tam je še posebej pogost (Brus, 2004).
46 ZANIMIVOSTI
Navadni brin velja za pionirsko vrsto, pogosto prvi naseli ogolelo, izčrpano ali opuščeno površino. S tem brin prepreči nadaljnjo degradacijo tal z erozijo. Tako pomaga regenerirati rastišče, s tem pa pomaga obnoviti prvotno vegetacijo na območje. Brinove „jagode”so pomemben vir hrane za veliko vrst ptic (Brus, 2004).
V Sloveniji se največji brin nahaja v Logarski dolini ob poti proti slapu Rinka. Visok je kar 14 m. Pod Borštom ob reki Dragoniji so izmerili brin, ki je visok 12 m in ima obseg debla 66 cm. Navadni brin lahko doseže visoko starost, lahko tudi do 2000 let, sicer pa raste zelo počasi (Brus, 2004).
47
2.9. UČNI NAČRTI ZA OSNOVNO ŠOLO PRI PREDMETIH NARAVOSLOVJE IN BIOLOGIJA
V Sloveniji ima vsak predmet, ki se izvaja v osnovni šoli, predpisan učni načrt, po katerem se učitelj ravna. Učni načrt učitelju služi kot vodilo pri poučevanju. Učni načrt določa število ur posameznega predmeta, ki naj bi se izvajala v posameznih razredih osnovne šole. Poleg tega učni načrt za posamezni predmet določa njegovo vsebino, splošne cilje, operativne cilje, standarde znanja in didaktična priporočila (Zakon o osnovni šoli (ZOsn), 1996).
Učni načrt pripravlja Strokovni svet Republike Slovenije za izobraževanje. Vsebuje napotke in navodila za izvajanje pouka. S tem osnovne šole vsem učencem omogočajo enake možnosti za izobraževanje in osebni razvoj. Program osnovne šole določa obvezne in tudi izbirne predmete (Programi in učni načrti v osnovni šoli, 2019).
Biološke vsebine so v predmetnik osnovne šole vključene že v prvem razredu osnovne šole, v predmet Spoznavanje okolja. V predmet Spoznavanje okolja so vključeni tako naravoslovni kot družboslovni predmeti. S predmetom Spoznavanje okolja učenci nadaljujejo tudi v drugem in tretjem razredu. V četrtem in petem šole so predvideni tudi trije naravoslovni dnevi (Programi in učni načrti v osnovni šoli, 2019).
2.9.1. Učni načrti za 4. in 5 razred osnovne šole
Predmet Naravoslovje in tehnika je v osnovni šoli vključen v 4. in 5. razred. Predmet nadgrajuje naravoslovne vsebine iz prvega vzgojno–izobraževalnega obdobja, ki so vključene v predmet Spoznavanje okolja. V predmetu Naravoslovje in tehnika so tesno povezane vsebine naravoslovja, kot tudi vsebine tehnike in tehnologije. Od skupnega števila ur, ki znaša v vsakem razredu po 105 ur na leto, je tretjina ur namenjena tehniki. Pri tem predmetu so vsebine usmerjene v razvoj in nadgradnjo temeljnega naravoslovnega in tehničnega znanja, spretnosti ter stališč. Znanja in stališča, ki jih učenci pridobijo pri tem predmetu, jim omogočajo odgovorno vključevanje v družbo, tako da pridobljeno znanje in spretnosti uporabijo v različnih situacijah in pri reševanju problemov. Cilj predmeta je, da učenci svoje naravoslovno in tehnično znanje in spretnosti, ki jih pridobijo pri pouku, uporabljajo za
48
razumevanje, razlago in reševanje različnih situacij in vprašanj s področja naravoslovja ter tehnike (Vodopivec, Papotnik, Gostinčar Blagotinšek, Skribe Dimec in Balon, 2011).
2.9.2. Učni načrti za 6. in 7. razred osnovne šole
V 6. in 7. razredu osnovne šole so biološke vsebine vključene v predmet Naravoslovje, ki skupaj obsega 175 ur pouka. Od tega je 70 ur namenjenih poučevanju naravoslovja v 6. razredu, 105 ur pa poučevanju naravoslovja v 7.
razredu. Pri tem predmetu učenci s pomočjo raznovrstnih spoznavnih postopkov spoznajo in razvijajo razumevanje naravoslovnih pojavov in zakonitosti. Ti naravoslovni pojavi in zakonitosti so osnova za razumevanje pojavov v naravi, povezanost med živo in neživo naravo in tudi povezavo med zgradbo, lastnostmi in delovanjem živih in neživih sistemov v okolju. Učenci spoznajo pomen naravoslovja in njegovih znanosti za razvoj in napredek človeštva. Namen predmeta naravoslovje je tudi, da učenci oblikujejo odnos in stališča do sebe, okolja in narave. S tem se zavedajo pomen odgovornega ravnanja v skrbi za varnost in zdravje sebe in tudi drugih ljudi okoli sebe. Učenci v 6. in 7. razredu osnovne šole, znotraj predmeta naravoslovje, pridobijo praktična znanja o naravoslovnih znanostih, s tem da razvijajo in urijo eksperimentalnoraziskovalne veščine in spretnosti ter spoznavajo metodologije raziskovalnega dela. Znanja in spretnosti, ki jih učenci pridobijo, uporabijo pri prepoznavanju in reševanju problemov, s tem pa učenci razvijajo kompleksno in tudi kritično mišljenje, med drugim tudi inovativnost in ustvarjalnost (Vilhar, Zupančič, Gilčvert Berdnik in Vičar, 2011).
2.9.3. Učni načrti za 8. in 9. razred osnovne šole
V 8. in 9. razredu osnovne šole se predmet naravoslovje razdeli na posamezne panoge naravoslovja: biologija, kemija in fizika. V 8. razredu znaša število ur, ki so namenjene biologiji 52. V 9. razredu pa je poučevanju biologije namenjenih 64 ur.
Biologija temelji na spoznavanju žive narave, ki je zgrajena iz med seboj povezanih sistemov na različnih hierarhičnih nivojih. Ti nivoji so celica, organizem, ekosistem in biosfera. Biologija je naravoslovna veda, ki obravnava soodvisnost zgradbe in delovanja živih sistemov ter njihov razvoj. Biologija obravnava tudi medsebojno soodvisnost in procese v živi naravi od molekularne ravni do biosfere. Vključuje vsa področja našega življenja in družbe in je nepogrešljiv del naše kulturne identitete.
Biologija je tudi temelj napredka in aplikacij na veliko področjih, ki so pomembni za človeka (medicina, farmacija, veterina, agroživilstvo, genski inženiring in biotehnologija, bioinformatika, nanotehnologija idr.). Ta področja se hitro razvijajo, hiter razvoj pa vodi v tveganja in nevarnosti, ki jih je treba nujno prepoznati, razumeti
49
in sistemsko reševati (Vilhar, Zupančič, Gilčvert Berdnik, Vičar, Zupan in Sobočan, 2011).
Bistveni namen biologije v 8. in 9. razredu osnovne šole je, da pri učencih doseže celostno razumevanje osnovnih principov delovanja živega, poznavanje zgradbe, delovanja in razvoja živih sistemov na različnih ravneh. Vključuje tudi človeka, kot sestavni del biosfere ter njegove dejavnosti na žive sisteme in okolje, ter učinek teh dejavnosti. Učenci morajo pridobiti osnove za razumevanje možnosti oziroma potenciala biologije, da prispeva k večanju dobrobiti človeštva ter ohranjanju narave, kot tudi pogojem za preživetje in nadaljnji razvoj. Pouk biologije naj bi pri učencih razvijal analitični in racionalni način razmišljanja. Pomembno je tudi, da vzbuja interes za naravoslovje in odgovorno ravnanje v naravi in ohranjanje biodiverzitete.
Učenci pri pouku biologije spoznajo metode, kot so opazovanje in eksperimentiranje, ki vodijo do bioloških spoznanj. Kompleksnost bioloških sistemov je tista, ki spodbuja pri učencih zmožnost miselnega preskoka med različnimi ravnmi ter obravnavo problema z različnih zornih kotov. S tem učenci razvijajo tudi druge kompetence, ki so pomembne za aktivno državljanstvo, kar pomeni zmožnost reševanja problemov, kritična presoja, argumentirana razprava in tudi druge zmožnost (Vilhar, Zupančič, Gilčvert Berdnik, Vičar, Zupan in Sobočan, 2011).
Osnovno znanje biologije predstavlja temelj za nadaljnje izobraževanje. Za aktivno sodelovanje v samostojnem opredeljevanju in odločanju o pomembnih problemih v zvezi z razvojem znanosti in tehnologije in tudi vpliv na družbo in biosfero, je nujno razumevanje kompleksnih živih sistemov. Splošna znanja biologije so zelo pomembna za razumevanje trajnostne rabe obnovljivih virov, ohranjanje biotske pestrosti in tudi kakovostnega okolja. Zavedanje kompleksnosti povezav in sistemskih posledic poseganja v življenje in naravo je pomembno za kritično presojo posegov v življenje in tudi naravo ter uporabe v različnih tehnologijah oziroma odgovorno ravnanje in ohranjanje zdravja (Vilhar, Zupančič, Gilčvert Berdnik, Vičar, Zupan in Sobočan, 2011).
2.9.4. Učni načrti za izbirne predmete v osnovni šoli
V osnovnošolskem izobraževanju imajo učenci tudi možnost izbirnih predmetov.
Ponujeni so jim trije enakovredni predmeti z biološko vsebino: Raziskovanje živih bitij v domači okolici, Organizmi v naravi in umetnem okolju, Rastline in človek ter Dedovanje. Vsi zgoraj našteti izbirni predmeti so navezani na predmet Naravoslovje v 7. razredu in na predmet Biologija v 8. in 9. razredu. Predmeti so nadgradnja biologiji. Predmet, ki je namenjen učencem 9. Razreda, ima dva alternativna modula, Rastline in človek in Dedovanje. Med moduloma izbira učitelj po lastni presoji oz.
učenci po svojih interesih (Vrčkovnik, Zupan in Novak, b. d.).
50
Namen izbirnih predmetov je, da učenci poglobijo, nadgradijo in razširijo znanje in izkušnje, ki so jih pridobili pri temeljnih predmetih. Gre predvsem za povezovanje teorije in prakse, pridobivanje uporabnega znanja in poklicno usmerjanje. Pri izbirnih predmetih pouk temelji na izkustvenem učenju in aktivnemu delu učencev pri delu na terenu, laboratorijskem in eksperimentalnem delu, samostojnem in vodenem opazovanju, projektnem delu, aktivnem gojenju organizmov itd. Izbirni predmeti so oblikovani kot moduli, tako da je vsak modul zaključena celota. Moduli med seboj niso povezani, tako da lahko učenec izbere izbirni predmet iz tega sklopa prvič v kateremkoli razredu (7., 8. ali 9. razred), v obsegu 35 ur. S predmetom učencu ni potrebno pričeti v 7. razredu in nato z njim nadaljevati. Predmet Dedovanje je alternativa predmetu Rastline in človek in se izvaja samo v 9. razredu (Verčkovnik idr., b. d.).
51
3. EMPIRIČNI DEL
3.1. OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA
V učnih načrtih za osnovno šolo najdemo bolj malo operativnih ciljev, ki se nanašajo na obravnavo golosemenk pri pouku naravoslovja in biologije. V učne načrte so golosemenke vključene bolj za primerjavo s kritosemenkami, ne pa kot samostojna vsebina. V 4. razredu se učenci pri predmetu Naravoslovje in tehnika že srečajo s prepoznavanjem najpogostejših drevesnih in grmovnih vrst v neposrednem okolju (Vodopivec idr., 2011). Učni načrt za naravoslovje v 6. in 7. razredu predvideva obravnavo rastlin predvsem v 6. razredu. Spoznajo podobnosti in razlike med golosemenkami in kritosemenkami. Učenci spoznajo osnovno zgradbo rastlinskih organov, osnovno zgradbo cveta in jo povežejo z načini opraševanja. Razumejo povezavo med zgradbo semen in plodov ter načini in pomenom razširjanja. Učenci v 6. razredu tudi spoznajo prilagoditve rastlin na okolje. V 7. razredu so rastlinske teme vključene v teme o zgradbi in delovanju ekosistemov (Vilhar, Zupančič, Gilčvert Berdnik in Vičar, 2011). Učni načrt za biologijo v 8. in 9. razredu (Vilhar, Zupančič, Gilčvert Berdnik, Vičar, Zupan in Sobočan, 2011) ne zajema vsebin, ki bi bile osredotočene na rastline. Učenci se lahko z rastlinami srečajo tudi pri predmetih Raziskovanje organizmov v domačem okolju, Organizmi v naravnem in umetnem okolju in Rastline in človek. Ti predmeti so izbirni.
3.2. CILJI IN HIPOTEZE RAZISKAVE
Cilji raziskave so bili:
(1) Ugotoviti, kje in kako glede na učne načrte vključiti golosemenke v pouk biologije in naravoslovja.
(2) Izdelati informativne liste za nekaj najpomembnejših izbranih vrst golosemenk.
(3) Izdelati predloge za praktično uporabo golosemenk pri pouku.
(4) Ugotoviti, v kolikšni meri in na kakšen način učitelji obravnavajo golosemenke pri pouku biologije in naravoslovja.
(5) Ugotoviti, ali učitelji pri pouku biologije in naravoslovja uporabljajo golosemenke za praktične primere.
Hipoteze raziskave:
(1) Učni načrti za biologijo in naravoslovje vključujejo malo vsebin o golosemenkah.
(2) Golosemenke so primerno učno sredstvo (material) za doseganje ciljev učnega načrta.
(3) Učitelji pri pouku biologije in naravoslovja ne obravnavajo golosemenk kot samostojno vsebino.
52
(4) Učitelji pri pouku biologije in naravoslovja ne uporabljajo praktičnih primerov golosemenk kot učno sredstvo za doseganje ciljev.
3.3. METODA IN RAZISKOVALNI PRISTOP
V raziskavi smo uporabili deskriptivne metode. Na raziskovalna vprašanja smo odgovorili na podlagi podatkov, ki smo jih pridobili s pomočjo študija literature in kvantitativnega raziskovalnega pristopa. Na podlagi kvantitativnega raziskovalnega pristopa smo pridobili podatke s pomočjo ankete.
V drugi del raziskave, ANKETA MED UČITELJI, smo vključili osnovnošolske učitelje Naravoslovja (6. in 7. razred), Biologije (8. in 9. razred) in izbirnih predmetov. V anketo nismo vključili učiteljev Naravoslovja in tehnike, ker se predmet izvaja v 4. in 5. razredu. Osredotočili smo se na učitelje naravoslovja in biologije. Podrobno analizo učnega načrta za Naravoslovje in tehnika smo naredili, ker predstavlja dober temelj za nadaljnje poučevanje pri predmetu Naravoslovje in predmetu Biologija.
3.4. VZOREC
V raziskavo smo vključili slučajnostni vzorec učiteljev biologije in naravoslovja v slovenskih osnovnih šolah.
Vzorec je predstavljalo 85 učiteljev biologije in naravoslovja iz 12 slovenskih regij. Od tega je bilo 28 učiteljev iz Osrednjeslovenske regije, po 10 učiteljev iz Savinjske, Podravske in Gorenjske regije, 7 učiteljev iz Jugovzhodne Slovenije, 6 iz Pomurske regije, 4 iz Koroške, 3 iz Posavske, po 2 učitelja iz Goriške, Obalno–kraške in Primorsko–notranjske regije in 1 učitelj iz Zasavske regije. Od vseh 85 učiteljev sta 2 učitelja, ki poučujeta od 1 do 5 let, in 83 učiteljev, ki poučujejo več kot 10 let.
3.5. INSTRUMENT
V prvem delu raziskave smo samo analizirali učne načrte. V drugem delu raziskave je bila tehnika zbiranja podatkov anketa, instrument pa je bil spletni anketni vprašalnik. Zbiranje podatkov je potekalo elektronsko. Vprašalnik je sestavljen iz uvodnega dela, iz katerega je mogoče pridobiti podatke o anketirancih (regija, v kateri poučujejo, delovna doba, predmet, ki ga poučujejo) in iz dela, ki se navezuje na obravnavo vsebin o golosemenkah.
Vprašalnik je sestavljen iz različnih tipov vprašanj: vprašanja zaprtega tipa z enim možnim odgovorom (7 vprašanj), vprašanja zaprtega tipa z več možnimi odgovori (7 vprašanj) in vprašanja odprtega tipa (3 vprašanja).
53
3.6. POTEK RAZISKAVE
Raziskavo smo razdelili na dva dela. V prvem delu smo na začetku pregledali učne načrte z naravoslovno vsebino za osnovno šolo. Pregledali smo učne načrte za predmete: Spoznavanje okolja (1., 2. in 3. razred), Naravoslovje in tehnika (4. in 5.
razred), Naravoslovje (6. in 7. razred), Biologija (8. in 9. razred) in izbirni predmeti (Raziskovanje živih bitij v domači okolici, Organizmi v naravi in umetnem okolju, Rastline in človek). Sledila je podrobna analiza učnih načrtov naravoslovnih predmetov. Učna načrta za predmeta Spoznavanje okolja in Naravoslovje in tehnika smo le na kratko analizirali, da smo videli, kakšno predznanje dobijo učenci na nižji stopnji. Učne načrte za predmete Naravoslovje, Biologija in izbirne predmete smo podrobno analizirali. V analizi smo iskali tiste operativne cilje v učnem načrtu, v katere lahko vključimo vsebine o golosemenkah.
Podatke smo zbrali v preglednico. V preglednico smo vključili predloge za vključitev vsebin o golosemenkah v učne načrte oz. primere dejavnosti za pouk. Nekaj teh predlogov smo podrobno opisali in izdelali primere praktične uporabe golosemenk, ki vključujejo podrobna navodila za izvedbo dejavnosti, skupaj z rezultati in razpravo.
V drugem delu raziskave smo podatke zbirali s spletnim anketnim vprašalnikom.
Uporabili smo spletno orodje 1KA. Vprašalnik smo prek spleta poslali okoli 600 osnovnošolskim in srednješolskim učiteljem (iz baze podatkov) naravoslovnih predmetov, namenjen pa je bil le osnovnošolskim učiteljem. Vprašalnik je zajemal 17 vprašanj, s pomočjo katerih smo želeli predvsem ugotoviti, v kolikšni meri in na kakšen način učitelji obravnavajo golosemenke pri pouku biologije in naravoslovja, ter ali pri pouku uporabljajo praktične primere golosemenk kot učno sredstvo za doseganje ciljev.
Podatki vprašalnika so bili obdelani na ravni deskriptivne statistike. Izračunali smo frekvenčno porazdelitev – absolutne (f) in odstotne frekvence (f%). Odgovori na odprta vprašanja so bili vsebinsko analizirani. Najprej so bile oblikovane vsebinsko smiselne kategorije, v katere smo vključili odgovore anketirancev. Vsi podatki so prikazani grafično in tabelarično.
54
4. REZULTATI Z RAZPRAVO
4.1. ANALIZA UČNIH NAČRTOV NARAVOSLOVNIH PREDMETOV
4.1.1. UČNI NAČRT ZA PREDMET SPOZNAVANJE OKOLJA V 1., 2. IN 3. RAZREDU
V prvi triadi osnovne šole so biološke vsebine vključene v predmet SPOZNAVANJE OKOLJA v tematski sklop ŽIVA BITJA. Tukaj učenci spoznajo nekatere lastnosti rastlin. Učenci znajo opisati in razlikovati značilna okolja v Sloveniji ter živali in rastline v njih (park, travnik, gozd, sadovnjak, polje idr.) (Kolar, Krnel in Velkavrh, 2011).
Učnega načrta SPOZNAVANJE OKOLJA ne bomo podrobno analizirali, ker ni ključen za našo nadaljnjo raziskavo. Učni načrt obravnava naravoslovno tematiko bolj na splošno. Želimo samo omeniti, da se učenci že v prvi triadi srečajo z rastlinami.
4.1.2. UČNI NAČRT ZA PREDMET NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA V 4. IN 5. RAZREDU
Biološke vsebine se v 4. in 5. razredu obravnavajo pri predmetu Naravoslovje in tehnika. Predmet ima v obeh razredih obseg 105 ur, skupaj 210 ur. Analizo učnega načrta za Naravoslovje in tehnika 4. in 5. razred povzemam po Vodopivec idr., 2011.
4.1.2.1. NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA V 4. RAZREDU
Vsebine o golosemenkah so v 4. razredu vključene v predmet Naravoslovje in tehnika, v sklop ŽIVA BITJA, tema RAZVRŠČANJE ŽIVIH BITIJ in RAST IN RAZVOJ.
V temi RAZVRŠČANJE ŽIVIH BITIJ so operativni cilji, v katere lahko vključimo vsebine o golosemenkah sledeči:
Učenci znajo:
razvrstiti živa bitja v skupine po skupnih značilnostih,
prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju,
razložiti zunanjo zgradbo rastlin,
razlikovati med rastlinami s cvetovi in rastlinami brez cvetov,
55
prepoznati najpogostejše drevesne vrste in grmovne vrste, ki rastejo v ožjem okolju (po listih, cvetovih in plodovih),
prepoznati les najpogostejših drevesnih vrst v ožjem okolju.
V temi RAST IN RAZVOJ je operativni cilj, v katerega lahko vključimo vsebine o golosemenkah sledeči:
Učenci znajo:
ugotoviti, da so živa bitja prilagojena na okolje, v katerem živijo, in da se do določene mere lahko prilagajajo spremembam v okolju.
Predlagane vsebine, v katere lahko učitelj vključi golosemenke so:
mahovi, praprotnice, semenke
rastline s cvetovi in brez cvetov
drevesne in grmovne vrste v ožjem okolju.
4.1.2.2. NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA V 5. RAZREDU
Učni načrt Naravoslovje in tehnika v 5. razredu ne vključuje vsebin, ki bi se navezovale le na golosemenke. V 5. razredu je predvideno, da učenci v sklopu ŽIVA BITJA spoznajo nekaj na splošno o rastlinah. Učenci spoznajo dva procesa, ki potekata v rastlinah, pot vode v rastlinah in fotosinteza.
4.1.3. UČNI NAČRT ZA PREDMET NARAVOSLOVJE V 6. IN 7.
RAZREDU
V 6. in 7. razredu se biološke vsebine obravnavajo v sklopu predmeta Naravoslovje.
V 6. razredu predmet obsega 70 ur, v 7. razredu pa 105 ur. Skupaj je naravoslovju namenjeno 175 ur. Analizo učnega načrta za Naravoslovje 6. in 7. razred povzemam po Vilhar, Zupančič, Gilčvert Berdnik in Vičar (2011). V 6. in 7. razredu so cilji in vsebine v učnem načrtu za naravoslovje opredeljeni v štirih sklopih: SNOVI,
V 6. razredu predmet obsega 70 ur, v 7. razredu pa 105 ur. Skupaj je naravoslovju namenjeno 175 ur. Analizo učnega načrta za Naravoslovje 6. in 7. razred povzemam po Vilhar, Zupančič, Gilčvert Berdnik in Vičar (2011). V 6. in 7. razredu so cilji in vsebine v učnem načrtu za naravoslovje opredeljeni v štirih sklopih: SNOVI,