86
Navadni brin je dvodomna in vetrocvetna vrsta. Semena raznašajo predvsem ovce in ptice. Drevesa cvetijo aprila in maja.
Izvor vrste in razširjenost:
domorodna vrsta,
naravno močno razširjen, v Sloveniji od nižin in vse do alpinskega pasu, do 1600 m nadmorske višine.
Uporabnost:
les za izdelavo pip, palic, okrasnih predmetov, škatlic, v rezbarstvu,
les, veje in iglice za prekajevanje, saj so bogata z eteričnimi olji,
zreli omeseneli storži kot začimba,
iz brinovih „jagod” pridobivajo brinovo olje, sok in žganje,
brinove „jagode” imajo zdravilne lastnosti (čistijo telo in pospešijo krvni obtok, pomagajo pri revmi, putiki in težavah z želodcem),
okrasna rastlina.
Zanimivosti in opozorila:
Pretirana uporaba brinovih „jagod” lahko povzroči draženje ledvic.
Je nezahtevna vrsta in raste na vseh vrstah rastišč. Velja tudi za pionirsko vrsto, pogosto prvi naseli izčrpano, ogolelo površino. Raste zelo počasi.
Brinove jagode so pomemben vir hrane za veliko vrst ptic.
87
4.4. PRIMERI PRAKTIČNE UPORABE GOLOSEMENK
Praktični primer 1: Storž na vlažnem in suhem
Uvod:
Rdeči bor (Pinus sylvestris L.) velja za najbolj pogosto vrsto bora pri nas.
Uvrščamo ga med golosemenke, v skupino iglavci (Coniferophyta) in v družino borovke (Pinaceae).
Rdeči bor je enodomno drevo. Moški cvetovi so zgrajeni iz številnih prašnikov, so rumene barve in jajčaste oblike. Ženski cvetovi so združeni v socvetja, ki jih imenujemo storžki. So rdeče ali rjave barve. Na osi storžka so cvetovi nameščeni premenjalno. Vsak cvet je sestavljen iz krovne in plodne luske. Na plodni luski sta dve semenski zasnovi, krovna luska pa je običajno zelo majhna. Plodna luska je večja in robustnejša. Pri vseh borovkah in tudi iglavci nasploh semenske zasnove ležijo prosto na plodnih luskah.
Pelodna zrna, ki vsebujejo vsak po dve spermalni celici, raznese veter. Ko moške spolne celice oplodijo jajčne celice, se iz celotne semenske zasnove razvije seme.
Med dozorevanjem semen se storžek spremeni v olesenel storž. Ko semena popolnoma dozorijo, se luske storža razmaknejo, krilata semena nato raznese veter.
Seme bora ima ploščat izrastek, ki ga imenujemo krilce. Krilce omogoča boljše razširjanje z vetrom.
Poskus lahko izvedemo s storži rdečega ali črnega bora. Črni bor je v Sloveniji manj pogost. Storži so zelo podobni storžem rdečega bora, le da so večji, plodne luske so debelejše in robustnejše.
Cilji iz učnega načrta:
Učenci:
razumejo povezavo med zgradbo semen in plodov ter načini in pomenom razširjanja (Naravoslovje 6, sklop: Živa narava, tema: Razmnoževanje, rast in razvoj rastlin),
razumejo raznolikost zgradbe rastlin glede prilagoditve na okolje (npr.
primerjava rastlin v sušnem, zmerno vlažnem in vodnem okolju) (Naravoslovje 6, sklop: Živa narava, tema: Prilagoditve rastlin na okolje),
spoznajo razlike in podobnosti v strategiji preživetja med zelnatimi in lesnimi rastlinami, med listavci in iglavci (Naravoslovje 6, sklop: Živa narava, tema:
Prilagoditve rastlin na okolje),
88
razumejo, da pri nekaterih rastlinah opraševanje oz. raznašanje semen opravljajo živali, in poznajo s tem povezane načine za privabljanje živali (Naravoslovje 6, sklop: Živa narava, tema: Prilagoditve rastlin na okolje).
Primeri vprašanj:
Zakaj se storži iglavcev v vlažnem vremenu zaprejo?
Kakšne oblike so semena rdečega/črnega bora, smreke in macesna? Kaj jih razširja?
Ali se storž rdečega/črnega bora hitreje zapre v topli ali hladni vodi? Zakaj?
Koliko časa traja, da se storž rdečega/črnega bora popolnoma odpre?
Kako sta na razširjanje/raznašanje semen prilagojena brin in tisa? Kdo razširja/raznaša njuna semena?
Material:
1. del
3 oleseneli in odprti (suhi) borovi storži (rdeči ali črni bor)
3 čaše ali stekleni kozarci
topla voda
hladna voda
2 petrijevki 2. del
oleseneli in odprti (suhi) storži različnih vrst iglavcev – rdeči bor, črni bor, navadna smreka, macesen
4 čaše ali stekleni kozarci
topla voda 3. del
4 oleseneli in odprti (suhi) borovi storži (rdeči ali črni bor)
lepilo za vroče lepljenje
kos lesa (50 x 20 cm)
89
Izvedba:
1. del
V prvem delu poskusa bomo ugotavljali hitrost zapiranja storža rdečega oz.
črnega bora v topli in hladni vodi in hitrost odpiranja storža na suhem.
1. V naravi naberemo olesenele borove storže. Lahko naberemo storže rdečega ali črnega bora. Če so borovi storži zaprti ali mokri, jih pustimo nekaj dni v suhem prostoru, da se posušijo in odprejo.
2. V prvi kozarec damo samo borov storž (zrak) – kontrola. V drugi kozarec nalijemo toplo vodo, v tretji kozarec pa hladno vodo. Istočasno položimo v drugi in tretji kozarec borov storž in pričnemo z merjenjem časa (sliki 64 in 66).
3. Opazujemo, kaj se dogaja s storžem v topli vodi in s storžem v hladni vodi.
Zapišemo si čas, ko se storža popolnoma zapreta. Zapiranje storža lahko tudi fotografiramo, npr. vsakih 5–10 minut.
4. Ko se storža popolnoma zapreta, damo enega izmed zaprtih storžev (ali iz tople ali iz hladne vode) na petrijevko. Na drugo petrijevko damo storž (odprt in suh), ki je bil v prvem kozarcu (zrak) – kontrola. Opazujemo odpiranje zaprtega storža. Storž, ki je že odprt, nam ponovno služi kot kontrola (slika 65 in 67).
5. Odpiranje storža opazujemo nekaj dni, dokler se zaprti storž popolnoma ne odpre. Odpiranje storža lahko vsak dan ob približno istem času fotografiramo.
Pod rezultate si zabeležimo, po koliko dneh se storž popolnoma odpre.
Slika 64: Zapiranje storža črnega bora na