Interpretacija rezultatov ter odgovor na 3. raziskovalno vprašanje

Zadovoljstvo s pogoji

Vrtci, vključeni v raziskavo, so nameščeni v različno starih objektih z različnimi, bolj ali manj ugodnimi razporeditvami prostorov. Razporeditev oziroma bližino igralnic skupin, ki se med seboj povezujejo, je velika večina strokovnih delavk, vključenih v raziskavo, ocenila kot ustrezno. Bolj kritične pa so glede velikosti in opremljenosti igralnic; stopnja strinjanja s trditvijo, da sta velikost in opremljenost igralnice ustrezni za vse skupine OPP ali pa ju je možno prilagoditi, je nekoliko nižja. Kot bo predstavljeno v nadaljevanju, ustrezno opremljenost in velikost igralnic tretjina anketiranih navaja tudi kot potrebo za kakovostnejše/pogostejše povezovanje.

Izobraženost in strokovna znanja o posebnih potrebah so, kot že omenjeno, med pomembnimi dejavniki pri uresničevanju inkluzivne prakse. Odstotki izraženega nezadovoljstva nad spoznavanjem različnih pristopov in načinov dela z OPP so glede na omenjeno dejstvo (pre)visoki, saj se s trditvijo, da so v času študija spoznale različne pristope in načine dela z OPP, strinja manj kot tretjina strokovnih delavk (29,1 %), več kot tretjina anketiranih (39,1

%) pa je izrazila nestrinjanje. Možnost različnih strokovnih izobraževanj in usposabljanj ponujajo tudi vrtci, s katerimi so anketirani občutno bolj zadovoljni. Skupno več kot polovica anketiranih namreč meni, da je za izobraževanje v njihovih vrtcih dobro poskrbljeno, še vedno pa je petina strokovnih delavk neodločenih in petina tistih, ki so izrazile nestrinjanje. Kot bo predstavljeno v nadaljevanju, je bila izobrazba v odgovorih na nadaljnja vprašanja v raziskavi pogosto izpostavljena tudi kot ovira in/ali kot potreba za (boljše) povezovanje. Pokazala pa se je tudi povezanost področja izobrazbe z usposobljenostjo.

Približno dve tretjini strokovnih delavk navaja, da se počutijo dovolj usposobljene za delo z OPP, da lahko izvajajo skupne dejavnosti povezovanja. Podoben odstotek je tudi anketiranih, ki menijo, da lahko skupne dejavnosti povezovanja tudi načrtujejo. Spearmanov koeficient korelacije pokaže zelo visoko povezanost med samooceno usposobljenosti za načrtovanje in samooceno usposobljenosti za izvajanje (r_s = 0,843, p = 0,000), oceni omenjenih trditev pa se statistično pomembno zmerno povezujeta še z oceno spoznavanja različnih pristopov in načinov dela v času študija (izvajanje: rs = 0,359, p = 0,001, načrtovanje: rs = 0,381 p = 0,000). Z oceno načrtovanja se statistično pomembno nizko pozitivno povezuje tudi ocena o zadovoljstvu z izobraževanji vzgojiteljev o OPP v vrtcu (r_s = 0,229, p = 0,032). Omenjene korelacije nakazujejo, da je za tako za načrtovanje kot za izvajanje povezovanja pomembno znanje s področja posebnih potreb in strategij dela z OPP.

Strokovne delavke so s trditvijo, da so kot vzgojiteljice oziroma pomočnice vzgojiteljic preveč zaposlene in nimajo časa za sodelovanje, ki ga zahteva povezovanje, izrazile najmočnejše nestrinjanje. Rezultat je spodbuden: predvidevamo lahko, da jih večina ne doživlja občutka pomanjkanja časa oziroma časovne preobremenjenosti, kar bi posledično morda lahko močno negativno vplivalo na načrtovanje in izvajanje povezovanja. Pri analizi povezav se je med trditvijo o časovni obremenjenosti pokazala statistično pomembna zmerna negativna korelacija s samooceno usposobljenosti za delo z OPP, tako za izvajanje (r_s = -0,345, p = 0,001) kot za načrtovanje povezovanja (r_s = -0,386 p = 0,000). Glede na omenjeno lahko sklepamo, da se (večja) količina časa, ki ga strokovne delavke porabijo za načrtovanje, povezuje z njihovo (manjšo) usposobljenostjo.

S sodelovanjem z drugimi strokovnimi delavci sta zadovoljni več kot dve tretjini anketiranih, nekaj se jih ne more odločiti, nestrinjanje s trditvijo pa je izrazil le majhen delež strokovnih delavk. Z ozirom na že omenjeno pomembno načelo v Kurikulumu za vrtce (1999), ki

57

narekuje sodelovanje strokovnih delavcev na ravni celega vrtca (str. 8), nam odstotek zadovoljnih s sodelovanjem sporoča, da je na tem področju še veliko prostora za izboljšanje.

Pri analizi rezultatov se je tudi pokazalo, da se ocena sodelovanja statistično pomembno zmerno pozitivno povezuje s samooceno usposobljenosti za delo z OPP za načrtovanje (r_s = 0,340, p = 0,001), nizka pozitivna korelacija pa je tudi s samooceno usposobljenosti za izvajanje dejavnosti povezovanja (rs = 0,240, p = 0,025). Kot navaja S. Kranjc (2014), je poklicna interakcija za ustrezno strokovno delo in delo v timu izredno pomembna, saj je osnova za komunikacijo o izboljšanju pedagoške prakse ter dajanje in sprejemanje nasvetov in kolegialne pomoči. Da lahko postane del vsakdanje pedagoške praske, pa je pomembno prizadevanje tako posameznika kot celotne skupine.

Pri svojem delu podporo in spodbudo vodstva čutita približno dve tretjini anketiranih strokovnih delavk, četrtina v strinjanju s trditvijo ostaja nevtralna, manjši del anketirank pa je izrazil stališče, da podpore vodstva ne zaznavajo. Pri analizi povezav se je pokazalo, da se tudi podpora in spodbuda vodstva statistično pomembno zmerno pozitivno povezuje z samooceno usposobljenosti za delo z OPP, tako za načrtovanje povezovanja (rs = 0,369, p = 0,000) kot le za izvajanje (rs = 0,346, p = 0,001). Kot ugotavlja S. Kranjc (2014) v svoji raziskavi o kolegialnem sodelovanju med vzgojitelji v vrtcu, je podpora vodstvenega kadra in sodelavcev poleg posameznikove želje oziroma motivacije, ki na odločitev za omenjeno sodelovanje vpliva v prvi vrsti, eden najpomembnejših dejavnikov pri odločitvi za kolegialno sodelovanje. Za izboljšanje prakse sodelovanja in s tem povezovanja, bi bilo vpliv vodstva glede na rezultate torej smiselno še močneje ozavestiti in (po)skrbeti za večjo spodbudo strokovnim delavcem.

Naravnanost do povezovanja

Rezultati kažejo, da se skoraj vse strokovne delavke ocenjujejo kot pozitivno naravnane k povezovanju. Pri sodelavcih pozitivno naravnanost do povezovanja zaznavata približno dve tretjini anketiranih, približno petina se jih ne more odločiti, ravno tako petina anketiranih pa je odgovorila, da s strani sodelavcev čutijo negativno naravnanost.

Glede na aktualne smernice v vzgoji in izobraževanju ter na označene oblike in pogostost povezovanja so rezultati pričakovani, vendar pa je pri interpretaciji treba upoštevati možnost subjektivne napake in podajanja zaželenih odgovorov. Na naravnanost vpliva mnogo različnih dejavnikov, nekatere statistično pomembne povezave med ocenami naravnanosti in ocenami trditev z drugih področij so se pokazale tudi v izvedeni raziskavi. Izmed vseh trditev se z ocenami splošne naravnanosti pri sebi in drugih statistično pomembno najbolj povezuje trditev o sodelovanju in svetovanju med sodelavci obeh skupin. Med lastno pozitivno naravnanostjo k povezovanju in oceno sodelovanja med sodelavci se pojavi statistično pomembna zmerna pozitivna korelacija (rs = 0,464, p = 0,000), ocena sodelovanja med sodelavci pa se statistično pomembno še močneje, visoko negativno povezuje z zaznavanjem negativne naravnanosti pri sodelavcih (rs = -0,503, p = 0,000). Korelacije med postavkami (ponovno) nakazujejo na pomen sodelovanja in timskega dela za naravnanost do povezovanja in obratno.

Odstotki strinjanja s trditvijo »Spodbujanje socialnih stikov med otroki enega in drugega oddelka je ena izmed mojih poklicnih dolžnosti« so spodbudni, saj je zavedanje pomena ustvarjanja možnosti za socialne stike med otroki na ravni vrtca pri vseh strokovnih delavkah bistveno za angažiranje pri povezovanju.

Med trditvama »Pri načrtnem povezovanju med skupinami zaznavam več ovir kot pa prednosti, ki jih le-to prinaša« in »Načrtno povezovanje med skupinami mi predstavlja

58

dodatno obremenitev« se pokaže statistično pomembna visoka pozitivna korelacija (r_s = 0,512, p = 0,000). Strokovne delavke so ju ocenjevale podobno: s prvo se jih ne strinja približno polovica, z drugo pa dve tretjini. Nestrinjanje z drugo od omenjenih trditev je močnejše, kar lahko nakazuje, da kljub morebitnemu doživljanju povezovanja kot dodatne obremenitve pri izvajanju morda še vedno zaznavajo več prednosti kot pa ovir. Obe trditvi se statistično zmerno pomembno povezujeta še s pogojema časovne obremenjenosti in podpore s strani vodstva vrtca, zaznavanje ovir pa se statistično pomembno negativno povezuje še z oceno usposobljenosti in z izobraževanjem v času študija. Iz analize povezav torej ugotovimo močno prepletenost dejavnikov (zopet se pojavi dejavnik usposobljenosti in izobrazbe), ki vplivajo na odnos do povezovanja in na njegovo izvajanje.

Približno dve tretjini anketiranih se ne strinja ali sploh ne strinja s tem, da povezovanje oddelkov na ravni načrtovanih skupnih dejavnosti ni potrebno. Pri trditvi o tem, ali čutijo potrebo po večjem povezovanju, pa je odstotek neodločenosti najvišji izmed vseh podanih trditev. Trditev se statistično pomembno ne povezuje z ostalimi, pa vendar nam odstotek neodločenosti sporoča, da strokovne delavke ne vedo, ali jim trenutno povezovanje zadostuje in ali ustreza pričakovanjem stroke.

59

10.3.4 Razlike med odgovori o zadovoljstvu s pogoji in naravnanosti do povezovanja in