Zadovoljstvo s pogoji

Zadovoljstvo oziroma nezadovoljstvo strokovnih delavk s pogoji, ki vplivajo na izvajanje povezovanja, smo ugotavljali preko trditev, ki so jih udeleženke ocenjevale po petstopenjski lestvici Likartovega tipa.

 Velikost in opremljenost igralnice sta ustrezni za vse skupine OPP oz. ju je možno prilagoditi.

 Igralnici oddelka s prilagojenim predšolskim programom in oddelka s predšolskim programom sta dovolj blizu.

 Počutim se dovolj usposobljen-a za delo z OPP, da izvajam skupne dejavnosti povezovanja.

 Počutim se dovolj usposobljen-a za delo z OPP, da načrtujem skupne dejavnosti povezovanja.

 V našem vrtcu je dobro poskrbljeno za izobraževanje vzgojiteljev o OPP.

 V času študija sem spoznal-a različne pristope in načine dela z OPP.

 Kot vzgojitelj-ica / pomočn-ik/ica vzgojitelja sem preveč zaposlen-a, nimam časa za dodatno sodelovanje, ki ga zahteva povezovanje.

 Sodelavci obeh skupin dobro sodelujemo in si med seboj odprto in sproščeno svetujemo za bolj učinkovito in strokovno ustrezno delo pri povezovanju in delu z OPP.

 Pri svojem delu čutim spodbudo in podporo vodstva vrtca.

Kot je razvidno iz tabele 9, je najvišja povprečna ocena pri trditvi »Igralnici oddelka s prilagojenim predšolskim programom in oddelka s predšolskim programom sta dovolj blizu«, ki je 4,46. Precej visoko je ocenjena tudi trditev »Sodelavci obeh skupin dobro sodelujemo in si med seboj odprto in sproščeno svetujemo za bolj učinkovito in strokovno ustrezno delo pri povezovanju in delu z OPP«, kjer je povprečna ocena 3,85. Najnižje je strinjanje s trditvijo

»Kot vzgojitelj-ica / pomočn-ik/ica vzgojitelja sem preveč zaposlen-a, nimam časa za dodatno sodelovanje, ki ga zahteva povezovanje«, kjer je povprečna ocena 2,12.

50

Tabela 9: Povprečne ocene in standardni odkloni pri trditvah, ki se nanašajo na pogoje, ki vplivajo na povezovanje.

N M SD

Velikost in opremljenost igralnice sta ustrezni za vse skupine OPP oz. ju je možno prilagoditi.

88 3,33 1,257 Igralnici oddelka s prilagojenim predšolskim programom in oddelka s

predšolskim programom sta dovolj blizu. V našem vrtcu je dobro poskrbljeno za izobraževanje vzgojiteljev o OPP. 89 3,38 1,192 V času študija sem spoznal-a različne pristope in načine dela z OPP. 86 2,88 1,222 Kot vzgojitelj-ica / pomočn-ik/ica vzgojitelja sem preveč zaposlen-a,

nimam časa za dodatno sodelovanje, ki ga zahteva povezovanje.

89 2,12 1,043 Sodelavci obeh skupin dobro sodelujemo in si med seboj odprto in

sproščeno svetujemo za bolj učinkovito in strokovno ustrezno delo pri povezovanju in delu z OPP.

88 3,85 1,045 Pri svojem delu čutim spodbudo in podporo vodstva vrtca. 90 3,69 0,920 S trditvama, ki opisujeta prostorske pogoje, se strokovne delavke večinoma strinjajo. S trditvijo »Velikost in opremljenost igralnice sta ustrezni za vse skupine OPP oz. ju je možno prilagoditi« se strinja ali popolnoma strinja skupno več kot polovica (54,5 %) strokovnih delavk. Nestrinjanje je izrazilo 27,3 %, 18,2 % anketiranih pa se ne more odločiti. Velika večina strokovnih delavcev tudi ocenjuje, da sta igralnici oddelka s prilagojenim predšolskim programom in oddelka s predšolskim programom dovolj blizu. Oceno »se popolnoma povezovanja« največji delež anketirank (39,3%) ocenilo s »se strinjam«, 19,1 % se jih s tem popolnoma strinja, četrtina pa se jih ne more odločiti. Najmanjši odstotek se jih s trditvijo ne strinja (17,9 %) (tabela 10).

Na trditev »V času študija sem spoznala različne pristope in načine dela z OPP« se je več kot tretjina (39,6 %) udeleženk odzvala z nestrinjanjem: 25,6 % se jih s tem ne strinja, 14,0 % pa se jih sploh ne strinja. 31,4 % se jih ne more odločiti, manj kot tretjina (29,1 %) pa se jih s trditvijo strinja. Da je v njihovem vrtcu dobro poskrbljeno za izobraževanje vzgojiteljev o OPP, se strinja 37,1 % udeleženk, 16,9 % se jih popolnoma strinja, 22,5 % je neodločenih, približno enak delež (23,6 %) pa je izrazil nestrinjanje (tabela 10).

Pri trditvi »Kot vzgojitelj-ica / pomočn-ik/ica vzgojitelja sem preveč zaposlen-a, nimam časa za dodatno sodelovanje, ki ga zahteva povezovanje« so strokovne delavke v povprečju izrazile največje nestrinjanje: 44,9 % anketiranih se jih s trditvijo ne strinja, 29, 2% pa se jih sploh ne

51

strinja. Odstotek neodločenih in odstotek tistih, ki se s trditvijo strinjajo ali popolnoma strinjajo, je razmeroma majhen (tabela 10).

S trditvijo »Sodelavci obeh skupin dobro sodelujemo in si med seboj odprto in sproščeno svetujemo za bolj učinkovito in strokovno ustrezno delo pri povezovanju in delu z OPP« se strokovne delavke strinjajo ali popolnoma strinjajo v skupno 70,4 %. Nekaj anketirank je neodločenih (18,2 %), manjši odstotek (11,1 %) pa se jih s trditvijo ne strinja ali sploh ne strinja (tabela 10).

Več kot polovica strokovnih delavk se strinja (45,6 %) ali popolnoma strinja (17,8 %), da pri svojem delu čutijo spodbudo in podporo vodstva vrtca. Približno četrtina (25,6 %) se jih ne more odločiti, nestrinjanje pa je izrazil majhen odstotek strokovnih delavk (tabela 10).

52

Tabela 10: Frekvenčna porazdelitev in odstotki trditev, ki se nanašajo na pogoje, ki vplivajo na povezovanje.

1 –

Velikost in opremljenost igralnice sta ustrezni za vse skupine OPP oz. ju je možno prilagoditi.

10 11,4% 14 15,9 % 16 18,2 % 33 37,5 % 15 17,0 % 88 100,0 % Igralnici oddelka s prilagojenim predšolskim

programom in oddelka s predšolskim V času študija sem spoznal-a različne pristope

in načine dela z OPP.

12 14,0 % 22 25,6 % 27 31,4 % 14 16,3 % 11 12,8 % 86 100,0 % Kot vzgojitelj-ica / pomočnik/ica vzgojitelja

sem preveč zaposlen-a, nimam časa za dodatno sodelovanje, ki ga zahteva povezovanje.

53 10.3.2 Naravnanost do povezovanja

Kakšna je naravnanost do povezovanja pri strokovnih delavcih, smo ugotavljali s pomočjo naslednjih trditev, ki so jih udeleženke ocenile po petstopenjski lestvici Likartovega tipa.

 K načrtovanju in izvajanju skupnih dejavnosti povezovanja sem pozitivno naravnan-a.

 Pri sodelavcih zaznavam negativno naravnanost do povezovanja.

 Povezovanje oddelkov na ravni načrtovanih skupnih dejavnostih se mi ne zdi potrebno.

 Spodbujanje socialnih stikov med otroki enega in drugega oddelka je ena izmed mojih poklicnih dolžnosti.

 Pri načrtnem povezovanju med skupinami zaznavam več ovir kot pa prednosti, ki jih le-to prinaša.

 Načrtno povezovanje med skupinami mi predstavlja dodatno obremenitev.

 Pri sodelavcih zaznavam pozitivno naravnanost do povezovanja.

 Čutim potrebo po večjem povezovanju na ravni načrtovanih skupnih dejavnostih med oddelki.

Strokovne delavke se v povprečju najbolj strinjajo s trditvijo »K načrtovanju in izvajanju skupnih dejavnosti povezovanja sem pozitivno naravnana«, pri kateri povprečna ocena trditve znaša 4,57. Visoka povprečna ocena (4,23) je tudi pri trditvi »Spodbujanje socialnih stikov med otroki enega in drugega oddelka je ena izmed mojih poklicnih dolžnosti«. Trditev »Pri sodelavcih zaznavam negativno naravnanost do povezovanja« ima najnižjo povprečno oceno, in sicer 2,39, nizka povprečna ocena pa je tudi pri trditvi »Povezovanje oddelkov na ravni načrtovanih skupnih dejavnostih se mi ne zdi potrebno« (2,42) (tabela 11).

Tabela 11: Povprečne ocene in standardni odkloni pri trditvah, ki se nanašajo na naravnanost do povezovanja

N M SD

K načrtovanju in izvajanju skupnih dejavnosti povezovanja sem pozitivno naravnan-a.

90 4,57 0,619 Pri sodelavcih zaznavam pozitivno naravnanost do povezovanja. 90 3,73 0,958 Pri sodelavcih zaznavam negativno naravnanost do povezovanja. 89 2,39 1,183 Spodbujanje socialnih stikov med otroki enega in drugega oddelka je ena

izmed mojih poklicnih dolžnosti.

90 4,23 0,794 Načrtno povezovanje med skupinami mi predstavlja dodatno

obremenitev.

90 2,69 1,077 Pri načrtnem povezovanju med skupinami zaznavam več ovir kot pa

prednosti, ki jih le-to prinaša.

90 2,26 1,066 Povezovanje oddelkov na ravni načrtovanih skupnih dejavnostih se mi ne

zdi potrebno.

90 2,42 1,453 Čutim potrebo po večjem povezovanju na ravni načrtovanih skupnih

dejavnostih med oddelki.

89 3,30 0,970

54

Iz tabele 12 lahko razberemo, da velika večina strokovnih delavk trditev »K načrtovanju in izvajanju skupnih dejavnosti povezovanja sem pozitivno naravnan-a« ocenjuje z oceno 4 ali 5:

33,3 % se jih s trditvijo strinja, 62,2 % pa popolnoma strinja. Nestrinjanje ali neodločenost so izrazile le 4 strokovne delavke (4,4 % anketiranih).

Pozitivno naravnanost do povezovanja pri sodelavcih zaznavata približno dve tretjini udeleženk: 46,7 % je na trditev odgovorilo s »se strinjam«, 20 % pa s »se popolnoma strinjam«. Približno petina (22,2 %) se jih ne more odločiti, majhen odstotek anketiranih pa je izrazil nestrinjanje (tabela 12).

Na trditev »Pri sodelavcih zaznavam negativno naravnanost do povezovanja« sta se malo manj kot dve tretjini anketiranih (60,6 %) odzvali s »se ne strinjam« oziroma »se sploh ne strinjam«. Kot pri prejšnji trditvi je tudi tu podoben odstotek neodločenih (19,1 %), petina (20,2 %) pa se s trditvijo strinja ali popolnoma strinja (tabela 12).

Strokovne delavke se strinjajo (47,8 %) ali popolnoma strinjajo (40,0 %) s trditvijo

»Spodbujanje socialnih stikov med otroki enega in drugega oddelka je ena izmed mojih poklicnih dolžnosti«. Le nekaj je tistih, ki se ne morejo odločiti (8,9 %) ali pa se s trditvijo ne strinjajo (3,3 %).

S trditvijo »Načrtno povezovanje med skupinami mi predstavlja dodatno obremenitev« se največji odstotek strokovnih delavk ne strinja ali sploh ne strinja (53,3 %), nekaj več kot četrtina (27,7 %) je izrazila strinjanje ali popolno strinjanje, 18,9 % pa se jih ne more odločiti.

S trditvijo »Pri načrtnem povezovanju med skupinami zaznavam več ovir kot pa prednosti, ki jih le-to prinaša« se približno dve tretjini strokovnih delavcev ne strinja ali sploh ne strinja.

15,6 % anketiranih se ne more odločiti, podoben odstotek pa je tistih, ki se s trditvijo strinjajo ali popolnoma strinjajo (15,5 %) (tabela 12).

S trditvijo »Povezovanje oddelkov na ravni načrtovanih skupnih dejavnosti se mi ne zdi potrebno« se približno dve tretjini strokovnih delavk ne strinja ali pa sploh ne strinja (63,4

%). Odstotek anketiranih, ki so označile strinjanje, je manjši (28,9 %) (tabela 12).

Pri trditvi »Čutim potrebo po večjem povezovanju na ravni načrtovanih skupnih dejavnosti med oddelki« v primerjavi z ocenami drugih trditev izstopa odstotek neodločenosti. Z oceno 3 se je odzvala več kot tretjina anketiranih (38,2 %), malce večji delež (41,5 %) pa je izrazil strinjanje ali popolno strinjanje. 20,2 % se jih s trditvijo ne strinja (tabela 12).

55

Tabela 12: Frekvenčna porazdelitev in odstotki trditev, ki se nanašajo na naravnanost do povezovanja 1 – dejavnosti povezovanja sem pozitivno naravnan-a.

0 0,0 % 1 1,1 % 3 3,3 % 30 33,3 % 56 62,2 % 90 100,0 %

Pri sodelavcih zaznavam pozitivno naravnanost do povezovanja.

2 2,2 % 8 8,9 % 20 22,2 % 42 46,7 % 18 20 % 90 100,0 % Pri sodelavcih zaznavam negativno

naravnanost do povezovanja.

23 25,8 % 31 34,8 % 17 19,1 % 13 14,6 % 5 5,6 % 89 100,0 % Spodbujanje socialnih stikov med otroki

enega in drugega oddelka je ena izmed mojih poklicnih dolžnosti.

1 1,1 % 2 2,2 % 8 8,9 % 43 47,8 % 36 40,0 % 90 100,0 % Načrtno povezovanje med skupinami mi

predstavlja dodatno obremenitev.

9 10,0 % 39 43,3 % 17 18,9 % 21 23,3 % 4 4,4 % 90 100,0 % Pri načrtnem povezovanju med

skupinami zaznavam več ovir kot pa prednosti, ki jih le-to prinaša.

22 24,4 % 40 44,4 % 14 15,6 % 11 12,2 % 3 3,3 % 90 100,0 %

Povezovanje oddelkov na ravni načrtovanih skupnih dejavnostih se mi ne

56

10.3.3 Interpretacija rezultatov ter odgovor na 3. raziskovalno vprašanje

Zadovoljstvo s pogoji

Vrtci, vključeni v raziskavo, so nameščeni v različno starih objektih z različnimi, bolj ali manj ugodnimi razporeditvami prostorov. Razporeditev oziroma bližino igralnic skupin, ki se med seboj povezujejo, je velika večina strokovnih delavk, vključenih v raziskavo, ocenila kot ustrezno. Bolj kritične pa so glede velikosti in opremljenosti igralnic; stopnja strinjanja s trditvijo, da sta velikost in opremljenost igralnice ustrezni za vse skupine OPP ali pa ju je možno prilagoditi, je nekoliko nižja. Kot bo predstavljeno v nadaljevanju, ustrezno opremljenost in velikost igralnic tretjina anketiranih navaja tudi kot potrebo za kakovostnejše/pogostejše povezovanje.

Izobraženost in strokovna znanja o posebnih potrebah so, kot že omenjeno, med pomembnimi dejavniki pri uresničevanju inkluzivne prakse. Odstotki izraženega nezadovoljstva nad spoznavanjem različnih pristopov in načinov dela z OPP so glede na omenjeno dejstvo (pre)visoki, saj se s trditvijo, da so v času študija spoznale različne pristope in načine dela z OPP, strinja manj kot tretjina strokovnih delavk (29,1 %), več kot tretjina anketiranih (39,1

%) pa je izrazila nestrinjanje. Možnost različnih strokovnih izobraževanj in usposabljanj ponujajo tudi vrtci, s katerimi so anketirani občutno bolj zadovoljni. Skupno več kot polovica anketiranih namreč meni, da je za izobraževanje v njihovih vrtcih dobro poskrbljeno, še vedno pa je petina strokovnih delavk neodločenih in petina tistih, ki so izrazile nestrinjanje. Kot bo predstavljeno v nadaljevanju, je bila izobrazba v odgovorih na nadaljnja vprašanja v raziskavi pogosto izpostavljena tudi kot ovira in/ali kot potreba za (boljše) povezovanje. Pokazala pa se je tudi povezanost področja izobrazbe z usposobljenostjo.

Približno dve tretjini strokovnih delavk navaja, da se počutijo dovolj usposobljene za delo z OPP, da lahko izvajajo skupne dejavnosti povezovanja. Podoben odstotek je tudi anketiranih, ki menijo, da lahko skupne dejavnosti povezovanja tudi načrtujejo. Spearmanov koeficient korelacije pokaže zelo visoko povezanost med samooceno usposobljenosti za načrtovanje in samooceno usposobljenosti za izvajanje (r_s = 0,843, p = 0,000), oceni omenjenih trditev pa se statistično pomembno zmerno povezujeta še z oceno spoznavanja različnih pristopov in načinov dela v času študija (izvajanje: rs = 0,359, p = 0,001, načrtovanje: rs = 0,381 p = 0,000). Z oceno načrtovanja se statistično pomembno nizko pozitivno povezuje tudi ocena o zadovoljstvu z izobraževanji vzgojiteljev o OPP v vrtcu (r_s = 0,229, p = 0,032). Omenjene korelacije nakazujejo, da je za tako za načrtovanje kot za izvajanje povezovanja pomembno znanje s področja posebnih potreb in strategij dela z OPP.

Strokovne delavke so s trditvijo, da so kot vzgojiteljice oziroma pomočnice vzgojiteljic preveč zaposlene in nimajo časa za sodelovanje, ki ga zahteva povezovanje, izrazile najmočnejše nestrinjanje. Rezultat je spodbuden: predvidevamo lahko, da jih večina ne doživlja občutka pomanjkanja časa oziroma časovne preobremenjenosti, kar bi posledično morda lahko močno negativno vplivalo na načrtovanje in izvajanje povezovanja. Pri analizi povezav se je med trditvijo o časovni obremenjenosti pokazala statistično pomembna zmerna negativna korelacija s samooceno usposobljenosti za delo z OPP, tako za izvajanje (r_s = -0,345, p = 0,001) kot za načrtovanje povezovanja (r_s = -0,386 p = 0,000). Glede na omenjeno lahko sklepamo, da se (večja) količina časa, ki ga strokovne delavke porabijo za načrtovanje, povezuje z njihovo (manjšo) usposobljenostjo.

S sodelovanjem z drugimi strokovnimi delavci sta zadovoljni več kot dve tretjini anketiranih, nekaj se jih ne more odločiti, nestrinjanje s trditvijo pa je izrazil le majhen delež strokovnih delavk. Z ozirom na že omenjeno pomembno načelo v Kurikulumu za vrtce (1999), ki

57

narekuje sodelovanje strokovnih delavcev na ravni celega vrtca (str. 8), nam odstotek zadovoljnih s sodelovanjem sporoča, da je na tem področju še veliko prostora za izboljšanje.

Pri analizi rezultatov se je tudi pokazalo, da se ocena sodelovanja statistično pomembno zmerno pozitivno povezuje s samooceno usposobljenosti za delo z OPP za načrtovanje (r_s = 0,340, p = 0,001), nizka pozitivna korelacija pa je tudi s samooceno usposobljenosti za izvajanje dejavnosti povezovanja (rs = 0,240, p = 0,025). Kot navaja S. Kranjc (2014), je poklicna interakcija za ustrezno strokovno delo in delo v timu izredno pomembna, saj je osnova za komunikacijo o izboljšanju pedagoške prakse ter dajanje in sprejemanje nasvetov in kolegialne pomoči. Da lahko postane del vsakdanje pedagoške praske, pa je pomembno prizadevanje tako posameznika kot celotne skupine.

Pri svojem delu podporo in spodbudo vodstva čutita približno dve tretjini anketiranih strokovnih delavk, četrtina v strinjanju s trditvijo ostaja nevtralna, manjši del anketirank pa je izrazil stališče, da podpore vodstva ne zaznavajo. Pri analizi povezav se je pokazalo, da se tudi podpora in spodbuda vodstva statistično pomembno zmerno pozitivno povezuje z samooceno usposobljenosti za delo z OPP, tako za načrtovanje povezovanja (rs = 0,369, p = 0,000) kot le za izvajanje (rs = 0,346, p = 0,001). Kot ugotavlja S. Kranjc (2014) v svoji raziskavi o kolegialnem sodelovanju med vzgojitelji v vrtcu, je podpora vodstvenega kadra in sodelavcev poleg posameznikove želje oziroma motivacije, ki na odločitev za omenjeno sodelovanje vpliva v prvi vrsti, eden najpomembnejših dejavnikov pri odločitvi za kolegialno sodelovanje. Za izboljšanje prakse sodelovanja in s tem povezovanja, bi bilo vpliv vodstva glede na rezultate torej smiselno še močneje ozavestiti in (po)skrbeti za večjo spodbudo strokovnim delavcem.

Naravnanost do povezovanja

Rezultati kažejo, da se skoraj vse strokovne delavke ocenjujejo kot pozitivno naravnane k povezovanju. Pri sodelavcih pozitivno naravnanost do povezovanja zaznavata približno dve tretjini anketiranih, približno petina se jih ne more odločiti, ravno tako petina anketiranih pa je odgovorila, da s strani sodelavcev čutijo negativno naravnanost.

Glede na aktualne smernice v vzgoji in izobraževanju ter na označene oblike in pogostost povezovanja so rezultati pričakovani, vendar pa je pri interpretaciji treba upoštevati možnost subjektivne napake in podajanja zaželenih odgovorov. Na naravnanost vpliva mnogo različnih dejavnikov, nekatere statistično pomembne povezave med ocenami naravnanosti in ocenami trditev z drugih področij so se pokazale tudi v izvedeni raziskavi. Izmed vseh trditev se z ocenami splošne naravnanosti pri sebi in drugih statistično pomembno najbolj povezuje trditev o sodelovanju in svetovanju med sodelavci obeh skupin. Med lastno pozitivno naravnanostjo k povezovanju in oceno sodelovanja med sodelavci se pojavi statistično pomembna zmerna pozitivna korelacija (rs = 0,464, p = 0,000), ocena sodelovanja med sodelavci pa se statistično pomembno še močneje, visoko negativno povezuje z zaznavanjem negativne naravnanosti pri sodelavcih (rs = -0,503, p = 0,000). Korelacije med postavkami (ponovno) nakazujejo na pomen sodelovanja in timskega dela za naravnanost do povezovanja in obratno.

Odstotki strinjanja s trditvijo »Spodbujanje socialnih stikov med otroki enega in drugega oddelka je ena izmed mojih poklicnih dolžnosti« so spodbudni, saj je zavedanje pomena ustvarjanja možnosti za socialne stike med otroki na ravni vrtca pri vseh strokovnih delavkah bistveno za angažiranje pri povezovanju.

Med trditvama »Pri načrtnem povezovanju med skupinami zaznavam več ovir kot pa prednosti, ki jih le-to prinaša« in »Načrtno povezovanje med skupinami mi predstavlja

58

dodatno obremenitev« se pokaže statistično pomembna visoka pozitivna korelacija (r_s = 0,512, p = 0,000). Strokovne delavke so ju ocenjevale podobno: s prvo se jih ne strinja približno polovica, z drugo pa dve tretjini. Nestrinjanje z drugo od omenjenih trditev je močnejše, kar lahko nakazuje, da kljub morebitnemu doživljanju povezovanja kot dodatne obremenitve pri izvajanju morda še vedno zaznavajo več prednosti kot pa ovir. Obe trditvi se statistično zmerno pomembno povezujeta še s pogojema časovne obremenjenosti in podpore s strani vodstva vrtca, zaznavanje ovir pa se statistično pomembno negativno povezuje še z oceno usposobljenosti in z izobraževanjem v času študija. Iz analize povezav torej ugotovimo močno prepletenost dejavnikov (zopet se pojavi dejavnik usposobljenosti in izobrazbe), ki vplivajo na odnos do povezovanja in na njegovo izvajanje.

Približno dve tretjini anketiranih se ne strinja ali sploh ne strinja s tem, da povezovanje oddelkov na ravni načrtovanih skupnih dejavnosti ni potrebno. Pri trditvi o tem, ali čutijo potrebo po večjem povezovanju, pa je odstotek neodločenosti najvišji izmed vseh podanih trditev. Trditev se statistično pomembno ne povezuje z ostalimi, pa vendar nam odstotek neodločenosti sporoča, da strokovne delavke ne vedo, ali jim trenutno povezovanje zadostuje in ali ustreza pričakovanjem stroke.

59

10.3.4 Razlike med odgovori o zadovoljstvu s pogoji in naravnanosti do povezovanja in odgovor na 7. raziskovalno vprašanje

V okviru 7. raziskovalnega vprašanja smo ugotavljali, ali obstajajo statistično pomembne razlike med odgovori glede na starost udeleženk, njihovo stopnjo izobrazbe, oddelek, število let delovne dobe in število let delovne dobe v oddelku s prilagojenim programom, pri čemer smo uporabili testa Mann-Whitney in Kruskal-Wallis za neodvisne vzorce.

Med različnimi starostnimi skupinami strokovnih delavk test ni zaznal statistično pomembnih razlik (pomembnost je pri vseh postavkah vedno večja od 0,05). V odgovarjanju glede na oddelek, v katerem so zaposlene strokovne delavke, pa se pojavijo statistično pomembne razlike pri kar osmih postavkah. Pri odgovorih glede na izobrazbo in število let delovne dobe v oddelku s prilagojenim programom predšolske vzgoje se udeleženke razlikujejo v treh postavkah, pri odgovorih glede na število let delovne dobe pa pri dveh postavkah.

Statistično pomembne razlike med skupinami glede na oddelek, v katerem so zaposlene strokovne delavke, se pojavijo v naslednjih trditvah (tabela 13).

Tabela 13: Rezultati Mann-Whitney testa razlik med skupinami glede na oddelek, v katerem so zaposlene strokovne delavke

Mann-Whitney U Z P

Počutim se dovolj usposobljen-a za delo z OPP, da

izvajam skupne dejavnosti povezovanja. 364,500 -5,319 0,000 Počutim se dovolj usposobljen-a za delo z OPP, da

načrtujem skupne dejavnosti povezovanja. 322,000 -5,689 0,000 V našem vrtcu je dobro poskrbljeno za izobraževanje

vzgojiteljev o OPP. 749,500 -2,025 0,043

V času študija sem spoznal-a različne pristope in načine

dela z OPP. 598,500 -2,884 0,004

Kot vzgojitelj-ica / pomočn-ik/ica vzgojitelja sem preveč zaposlen-a, nimam časa za dodatno sodelovanje, ki ga zahteva povezovanje.

660,500 -2,837 0,005 Pri načrtnem povezovanju med skupinami zaznavam več

ovir kot pa prednosti, ki jih le-to prinaša. 728,500 -2,393 0,017 Pri svojem delu čutim spodbudo in podporo vodstva

vrtca. 714,000 -2,531 0,011

Načrtno povezovanje med skupinami mi predstavlja

dodatno obremenitev. 764,500 -2,078 0,038

60

Tabela 14: Prikaz povprečnih ocen in standardnih odklonov posameznih trditev glede na

Tabela 14: Prikaz povprečnih ocen in standardnih odklonov posameznih trditev glede na

In document POVEZOVANJE MED PROGRAMI PREDŠOLSKE VZGOJE (Strani 60-0)