Katere oblike povezovanja med programi izvajajo strokovni delavci in kako pogosto se poslužujejo takšnega načina dela, smo ugotavljali s polodprtim vprašanjem, kjer so anketirane strokovne delavke ob vsaki navedeni možnosti označile pogostost na 7-stopenjski lestvici.
V katerih oblikah in kako pogosto poteka povezovanje med oddelkom s prilagojenim predšolskim programom (v nadaljevanju razvojni oddelek) in drugimi oddelki s predšolskim programom?
Rezultati so pokazali, da je najpogosteje izvajana oblika povezovanja spontano druženje.
Skoraj tri četrtine strokovnih delavk (73,4 % anketiranih) navaja, da se oddelki med seboj spontano družijo na dnevni ravni (47,8 % anketiranih) oziroma večkrat tedensko (25,6 % anketiranih). Ostale oblike povezovanja so prisotne redkeje (tabela 5).
Izvajanje individualnega vključevanja OPP v oddelek s predšolskim programom sta označili približno dve tretjini strokovnih delavk (65,6 % anketiranih): 20,0 % jih navaja, da takšno obliko izvajajo priložnostno, približno tretjina (32,2 % anketiranih) pa pogosteje, od dnevno do enkrat tedensko. Da omenjeno povezovanje poteka enkrat ali dvakrat mesečno, poroča 13,3 % strokovnih delavk, 34,4 % anketiranih pa navaja, da individualnega vključevanja OPP ne izvaja (tabela 5).
Nekaj več kot polovica strokovnih delavk (54,5 % anketiranih) navaja, da združevanje oddelkov pri načrtovanih dejavnostih na področjih osnovnega kurikuluma poteka enkrat (18,9 %) ali dvakrat mesečno (35,6 %). Enkrat ali večkrat tedensko se jih v tej obliki povezuje približno četrtina (26,6 %), 16,7 % anketiranih pa priložnostno.
60 strokovnih delavk (66,7 % anketiranih) poroča o povezovanju v obliki »dva ali več otrok iz oddelka s predšolskim programom odide (s strokovno delavko ali brez) v razvojni oddelek in se vključi v njihove dejavnosti«: četrtina (24,5 %) obliko izvaja večkrat ali enkrat tedensko, četrtina (25,6 %) priložnostno, 16,7 % enkrat ali dvakrat mesečno. 33,3 % anketiranih te oblike ne izvaja (tabela 5).
Oblika povezovanja, pri kateri »dva ali več otrok iz razvojnega oddelka odide skupaj z eno od strokovnih delavk v oddelek s predšolskim programom in se vključi v njihove dejavnosti«, je v primerjavi s prejšnjo obliko prisotna pogosteje: tretjina (34,4 %) anketiranih
40
navaja, da jo izvajajo priložnostno, tretjina (33,3 %) pa jo izvaja enkrat ali dvakrat mesečno.
Manjši odstotek navaja tudi povezovanje enkrat ali večkrat tedensko (tabela 5).
V vrtcih se povezujejo tudi v skupnem izvajanju projektov: Največ strokovnih delavk (70,0
%) navaja, da se na ta način povezujejo priložnostno, nekaj pa se jih tudi od enkrat tedensko do enkrat mesečno (6,6 % anketiranih). Približno četrtina anketiranih poroča, da skupnih projektov ne izvajajo (tabela 5).
Velik delež strokovnih delavk navaja povezovanje pri dnevih dejavnosti, skupnih izletih in ogledih predstav, le 8 anketiranih odgovarja, da se na ta način ne povezujejo. Največkrat povezovanje poteka priložnostno (75,6 %), manjši del anketiranih pa navaja, da se v tej obliki povezuje enkrat ali dvakrat mesečno, izjeme pa enkrat ali večkrat tedensko (tabela 5).
Odgovor drugo je bil izbran trikrat: ena strokovna delavka je navedla »letovanje oz. vrtec v naravi«, dve pa sta zapisali »skupno praznovanje rojstnih dni OPP«. Obe obliki potekata priložnostno (tabela 5).
41
Tabela 5: Frekvenčna porazdelitev in odstotki pogostosti posameznih oblik povezovanja
Oblika povezovanja Pogostost6
1 2 3 4 5 6 7 Skupno
a. Individualno vključevanje OPP v oddelek s predšolskim programom brez spremstva strokovne delavke.
f 6 10 13 3 9 18 31 90
% 6,7 % 11,1 % 14,4 % 3,3 % 10,0 % 20,0 % 34,4 % 100,0 %
b. Združevanje obeh oddelkov pri načrtovanih dejavnostih na področjih osnovnega kurikuluma.
f 1 11 13 17 32 15 1 90
% 1,1 % 12,2 % 14,4 % 18,9 % 35,6 % 16,7 % 1,1 % 100,0 %
c. Spontano druženje; združevanje skupin v prosti igri (npr. skupna jutranja/popoldanska igra v zbirni sobi, igra na igrišču).
f 43 23 5 12 0 6 1 90
% 47,8 % 25,6 % 5,6 % 13,3 % 0,0 % 6,7 % 1,1 % 100,0 %
d. Dva ali več otrok iz oddelka s predšolskim programom odide (s strokovno delavko ali brez) v razvojni oddelek in se vključi v njihove dejavnosti.
f 0 8 14 6 9 23 30 90
% 0,0 % 8,9 % 15,6 % 6,7% 10 % 25,6 % 33,3 % 100,0 %
e. Dva ali več otrok iz razvojnega oddelka odide skupaj z eno od strokovnih delavk v oddelek s predšolskim programom in se vključi v njihove dejavnosti.
f 1 4 11 12 18 31 13 90
% 1,1 % 4,4 % 12,2 % 13,3 % 20,0 % 34,4 % 14,4 % 100,0 %
f. Načrtovano skupno izvajanje projektov (primer:
priprava predstave za starše ali okraševanje vrtca).
f 0 1 0 1 4 63 21 90
% 0,0 % 1,1 % 0 % 1,1 % 4,4 % 70 % 23,3 % 100,0 %
g. Skupni izleti, ogledi predstav, dnevi dejavnosti. f 0 3 1 4 6 68 8 90
% 0,0 % 3,3 % 1,1 % 4,4 % 6,7 % 75,6 % 8,9 % 100,0 %
h. Drugo:
- Skupna praznovanja rojstnih dni OPP. f 0 0 0 0 0 2 0 90
% 0,0 % 0,0 % 0,0 % 0,0 % 0,0 % 2,2 % 0,0 % 100,0 %
- Letovanje oziroma vrtec v naravi. f 0 0 0 0 0 1 0 90
% 0,0 % 0,0 % 0,0 % 0,0 % 0,0 % 1,1 % 0,0 % 100,0 %
6 1 – dnevno, 2 – večkrat tedensko, 3 – enkrat tedensko, 4 – dvakrat mesečno 5 – enkrat mesečno, 6 – priložnostno (nekajkrat v letu, npr. dnevi dejavnosti), 7 - nikoli
42
10.1.1 Interpretacija rezultatov in odgovor na 1. raziskovalno vprašanje
Rezultati kažejo, da se oddelki najpogosteje povezujejo v obliki spontanega druženja, in sicer na dnevni ravni (v približno polovici primerov) ali pa večkrat tedensko (v četrtini primerov).
Združevanje oddelkov pri načrtovanih dejavnostih strokovne delavke največkrat izvajajo enkrat ali dvakrat mesečno. Tri četrtine anketiranih poroča, da se priložnostno povezujejo pri dnevih dejavnosti, podoben odstotek navaja priložnostno povezovanje tudi v načrtovanem skupnem izvajanju projektov. Najredkeje se izvaja individualno vključevanje, redko pa sta izvajani tudi obliki, pri katerih nekaj otrok s strokovno delavko ali brez odide iz enega v drugi oddelek. Med njima je večkrat prakticirana tista, pri kateri dva ali več otrok iz oddelka s prilagojenim programom predšolske vzgoje obišče oddelek s predšolskim programom in se vključi v njihove dejavnosti, kot pa tista v obratni smeri, torej da otroci iz predšolskega programa pridejo v oddelek s prilagojenim programom predšolske vzgoje.
Integracija in inkluzija ter s tem tudi pogostost in izbira oblik povezovanja, ki jih izvajajo strokovni delavci, je odvisna od mnogih dejavnikov, ki so že bili predstavljeni v uvodnem teoretičnem delu. Ti dejavniki so stališča do OPP, izobrazba strokovnih delavcev, timsko delo, materialni in strokovni viri ipd. Kot navajata Batu & Kircaali-Iftar (2006, v Ogelman in Seçer, 2012), pa so bistveni element za efektivno inkluzijo med drugim tudi OPP. Vrsta in stopnja posebnih potreb bi posledično lahko močno vplivala na način dela z OPP in s tem na izbor oblik in pogostost povezovanja. Pri izvajanju povezovanja pa je treba pozornost nameniti tudi vrstnikom s tipičnim razvojem: kot je značilno za inkluzijo, je zelo pomembno, da v procesu pridobivajo vsi udeleženci.
Za redkeje izvajane oblike so se izkazale tiste, ki vključujejo le posameznika ali manjšo skupino otrok in potekajo z ali brez spremstva strokovne delavke. Rezultat je pričakovan, saj so te oblike močneje pogojene že z individualnimi sposobnostmi posameznikov. Da je individualno vključevanje OPP brez spremstva strokovne delavke smiselno, mora imeti otrok primerno razvite sposobnosti na socialnem in kognitivnem področju. Izrazitejši vpliv individualnih potreb posameznika nastopi tudi pri izbiri oblik, ko med oddelkoma prehaja dva ali več otrok. Strokovne delavke so opisovale povezovanje tekom tega šolskega leta, kar je treba upoštevati pri interpretaciji. Nizka ocena pogostosti povezovanja ter deleži izbrane možnosti »nikoli« pri omenjenih oblikah bi morda lahko bile posledica vrste in stopnje posebnih potreb otrok, ki so trenutno vključeni v oddelek s prilagojenim programom predšolske vzgoje, zaradi česar so te oblike manj primerne ali celo neprimerne.
Omenjene oblike hkrati zahtevajo veliko načrtovanja, pripravljenosti za sodelovanje in prilagajanje ter s tem tudi večjo pozitivno naravnanost k povezovanju, kar bi bil ravno tako lahko eden od razlogov za redkejše izvajanje. Več načrtovanja in timskega dela v primerjavi s spontanim druženjem zahteva tudi oblika združevanja obeh oddelkov v skupnih dejavnostih obveznega kurikuluma. Izvajajo jo skoraj vsi vrtci, v največ primerih enkrat ali dvakrat mesečno. Eden izmed možnih razlogov za takšen rezultat so lahko, kot že omenjeno, tudi posebne potrebe posameznika in/ali heterogenost celotnega oddelka s prilagojenim programom predšolske vzgoje.
V primerjavi s spontanim druženjem, ki poteka na igrišču in v zbirni sobi, ali pa združevanjem obeh oddelkov v dejavnostih obveznega kurikula, je pri individualnem vključevanju v skupino oziroma prehajanju nekaj otrok med skupinami treba dodatno pozornost nameniti tudi normativom. Pri prehajanju med programi se ne predvideva dodatne fizične in strokovne pomoči, v ZUOPP-1 (2011), Zakonu o vrtcih (ZVrt, 1996) in Pravilniku o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s
43
posebnimi potrebami (2007) pa normativni pogoji za omenjene primere tudi niso posebej navedeni oziroma pojasnjeni. Komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami prehajanje med programi zapiše v strokovno mnenje, izvajanje pa je na ravni vrtca in prepuščeno razumevanju in senzibilnosti vodstva in strokovnih delavcev. V nobenem od uradnih dokumentov ni zapisano, da so omenjene oblike povezovanja nadnormativne, vendar pa je vseeno treba upoštevati, da večje število otrok ne omogoča povsem optimalnega vključevanja, četudi gre le za časovno krajše oblike.
Rezultati so pokazali, da se v dnevih dejavnosti med seboj povezuje velika večina oddelkov, kar je spodbuden podatek, saj ima tovrstno povezovanje na dogodkih velik pomen za razvijanje inkluzivne vrtčevske klime in občutka vključenosti in pripadnosti celotni ustanovi.
44