Razlike med odgovori na vprašanji o ovirah in potrebah pri povezovanju in

Za potrebe interpretacije 7. raziskovalnega vprašanja smo za ugotavljanje razlik pri izbiranju ovir in potreb glede na starost udeleženk, njihovo stopnjo izobrazbe, delovno mesto, število let delovne dobe in število let delovne dobe v oddelku s prilagojenim programom predšolske vzgoje uporabili χ2 preizkus.

χ2 preizkus je prikazal statistično pomembne razlike le med skupinama glede na oddelek.

Pojavile so se pri izbiri treh ovir: »premalo oseb za fizično pomoč, dodatno spodbudo in usmerjanje OPP ali za spremstvo na dodatne dejavnosti« ( χ2(1) = 11,041, p = 0,001),

»pomanjkljivo znanje o posebnih potrebah in strategijah dela« (χ2(1) = 20,793, p = 0,000), ter

»zadrževanje cele skupine na račun posameznega OPP« (χ2(1) = 3,670, p = 0,049).

Tabela 28: Izbira posameznih ovir glede na oddelek, v katerem so zaposlene strokovne pomembno večkrat pa so jo izbrale strokovne delavke oddelka s prilagojenim programom predšolske vzgoje. Pri dejavnostih povezovanj spremenjena dinamika dela zahteva več pomoči OPP iz oddelka s prilagojenim programom predšolske vzgoje, tako pri oblikah, pri

75

katerih prehaja posameznik ali le nekaj otrok, kot tudi v primerih združevanja oddelkov v skupnih dejavnostih. Za zagotavljanje optimalne podpore otrokom iz oddelka s prilagojenim programom predšolske vzgoje se čutijo odgovorne ravno njihove vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice. Posledično je možno, da jih pomanjkanje kadra moti v večji meri kot strokovne delavke iz oddelka s predšolskim programom, kar bi lahko bil eden izmed razlogov za pogostejšo izraženo oviro v primerjavi z strokovnimi delavkami iz oddelka s predšolskim programom.

(Večja) osredotočenost strokovnih delavk na potrebe otrok iz njihovega oddelka je lahko hkrati razlog za nastale razlike pri zaznavanju zadrževanja cele skupine na račun posameznega OPP, saj so odgovor kot motečo oviro večkrat označile strokovne delavke iz oddelka s predšolskim programom.

Opazna je tudi razlika v zaznavanju (pomanjkljivega) znanja o posebnih potrebah in strategijah dela. Kot eno izmed najbolj motečih ovir jo je označila več kot polovica strokovnih delavk iz oddelka s predšolskim programom, medtem ko jo je kot pomembno oviro prepoznala komaj desetina strokovnih delavk iz oddelka s prilagojenim programom predšolske vzgoje (tabela 28). Upoštevajoč dejstvo, da študijski program predšolske vzgoje vključuje manj vsebin o OPP, je nastala statistično pomembna razlika pričakovana.

Statistično pomembna razlika med omenjenima skupinama strokovnih delavk se pokaže tudi v izbiri potrebe po izobraževanju o značilnostih posebnih potreb in strategijah dela z OPP ( χ2(1) = 16,016, p = 0,000). Izmed strokovnih delavk iz oddelka s predšolskim programom je izobraževanje kot eno pomembnih potreb izbralo kar tri četrtine anketiranih, med strokovnimi delavkami iz oddelka s prilagojenim programom predšolske vzgoje pa je bilo takšnih malo manj kot polovica (tabela 29). Nastala razlika v izražanju te potrebe še dodatno kaže na že omenjeno pomanjkanje vsebin o OPP v času študija. Kot že izpostavljeno, bi bilo glede na inkluzivno naravnano kulturo in čedalje pogostejše vključevanje OPP v oddelke s predšolskim programom specialno-pedagoškim vsebinam treba nameniti nekoliko več prostora že v okviru študija na smeri predšolske vzgoje, hkrati pa ponuditi več nadaljnjih izobraževanj za vse

76 10.6 Primeri dobre prakse

Zadnje vprašanje v anketnem vprašalniku se nanaša na primere dobre prakse. Strokovni delavci so bili nagovorjeni k opisu primera z vprašanjem odprtega tipa.

 Primeri dobre prakse so nam vedno v navdih. Za konec vas prosim, če lahko opišete kakšen primer konkretne dejavnosti (ali projekta povezovanja med otroki), ki se je izkazala za zelo uspešno.

Na vprašanje je odgovorilo 60 strokovnih delavk.

Projekti, praznovanja, dnevi dejavnosti

Strokovne delavke so v odgovorih izpostavile specifične projekte, v katerih se med seboj povezujejo oddelki predšolskega programa in oddelki s prilagojenim programom predšolske vzgoje. Pogosto navedena sta Mladi športnik in Specialna olimpijada, poleg tega pa so bili omenjeni tudi »Projekt vozila« in projekt »Z roko v roki« ter urejanje eko-vrta, ki pa niso bili podrobneje predstavljeni.

Strokovne delavke so izpostavile še sodelovanje na festivalu »Igraj se z mano«, v enem od vrtcev pa so pripravili tudi druženje v povezavi s temo omenjenega projekta: »V igralnici razvojnega oddelka smo pripravili druženje na temo Igraj se z mano, pri katerem so se nam pridružili otroci rednih oddelkov. Pripravili smo številne dejavnosti, s katerimi se srečujemo v oddelku OPP, in jih predstavili otrokom rednega oddelka. Sodelovanje je bilo uspešno, otroci so zelo uživali, se srečali z različnimi materiali in načini dela.«

Veliko strokovnih delavk je naštevalo primere povezovanja v dnevih dejavnosti ali v dejavnostih obogatitvenega kurikuluma. V splošnem so navajale izlete in oglede predstav, nekaj primerov pa je bilo podanih še bolj specifično: pustno rajanje, novoletna čajanka, skupna okrasitev smrečice in dekoracija vrtca, športni živžav (športno dopoldne: vadba po postajah na vrtčevskem igrišču), dan spoznavanja Francije (obisk deklice, ki je prebirala pravljice v francoskem jeziku).

Nekaj strokovnih delavk je navedlo tudi medsebojno sodelovanje v pripravi in izvedbi predstave za starše. V enem od vrtcev pa so (lutkovno) predstavo pripravili v oddelku s predšolskim programom in k vključevanju povabili otroke iz oddelka s prilagojenim programom predšolske vzgoje.

Otroci se pogosto povezujejo tudi v praznovanju rojstnih dni v oddelku s prilagojenim programom predšolske vzgoje, v enem od opisanih primerov pa je bila k praznovanju rojstnih dni v skupino s predšolskim programom vabljena deklica iz oddelka s prilagojenim programom predšolske vzgoje.

Spontano druženje (zbirna soba, igrišče)

Strokovne delavke so v odgovorih navajale druženje ob spontani igri: »Že samo spontano druženje na igrišču je super.« Ena od njih pa je ob omembi spontanega druženja dodatno izpostavila pomen kontinuitete: »Najuspešnejše se mi zdi vsakodnevno združevanje v sprejemni/oddajni sobi, kjer se sicer za kratek čas, a redno in kontinuirano srečujemo zaposleni in otroci.«

Da je tovrstno druženje na dnevni ravni za otroke velikega pomena, potrjuje tudi drugi opisani primer: »Deček, ki je vključen v oddelek s prilagojenim programom, se zjutraj, ko ga starši

77

pripeljejo, druži z ostalimi otroki s tipičnim razvojem. Najprej je zelo težko stopil v igralnico, sedaj (po dveh mesecih) pa priskaklja in je zelo rad v bližini ostalih otrok. Pride tudi do nas vzgojiteljic in nas objame.« Podobno je opazila še ena izmed vzgojiteljic, ki je navedla združevanje v času poletnih počitnic. Otrok iz oddelka s prilagojenim programom predšolske vzgoje, ki se je tekom leta večkrat tedensko vključeval v jutranji krog v oddelku predšolskega programa, se je v času počitnic ob združevanju oddelkov po nekaj dneh sprostil in zaupal drugim odraslim osebam, ki jih je videval le občasno.

Igralni dan

Kot ena izmed oblik povezovanja, ki potekajo kontinuirano tekom celega šolskega leta, je bil naveden tudi igralni dan: »Vsak teden se izmenično združita oddelek s programom predšolske vzgoje in oddelek s prilagojenim programom predšolske vzgoje. Dejavnosti se pripravijo, enkrat jih pripravi vzgojiteljica iz oddelka s predšolskim programom, drugič vzgojiteljica iz oddelka s prilagojenim programom predšolske vzgoje).«

Obiski med oddelkoma

Veliko strokovnih delavk je kot primer dobre prakse navedlo obisk manjše skupine otrok iz oddelka s predšolskim programom v oddelku s prilagojenim programom predšolske vzgoje.

Ena od strokovnih delavk je primer izvajanja te oblike predstavila podrobneje: »Najino skupino otrok (2-4 leta) sva pri načrtovanih dejavnostih pogosto razdelili na dva dela. Mlajše otroke (do 8) in dečka z lažjo MDR sem pogosto odpeljala v oddelek s prilagojenim programom predšolske vzgoje.« Ob tem je dodatno navedla še naslednje prednosti: »S strokovnima delavkama iz oddelka s prilagojenim programom predšolske vzgoje smo opazile, da se igra otrok iz oddelka s prilagojenim programom predšolske vzgoje dviga na višjo raven, otrokom najine skupine pa so njihove dejavnosti pomagale predvsem na jezikovnem in umetnostnem področju. Bili so umirjeni in imeli daljšo koncentracijo za dejavnost. Opaziti je bilo tudi nekaj pomoči otrokom iz prilagojenega programa predšolske vzgoje, skratka pozitivni učinki so bili obojestranski.«

V nekaterih primerih je bil med odgovori naveden tudi obisk otrok iz oddelka s prilagojenim programom predšolske vzgoje v oddelku s predšolskim programom (oddelek je obiskala majhna skupina otrok ali pa posameznik). Ena od vzgojiteljic je izpostavila primer vključevanja v jutranji krog: »Večkrat tedensko prihajanje otroka iz oddelka s prilagojenim programom predšolske vzgoje v oddelek s predšolskim programom (5 do 6 let) v jutranji krog.

Otroci so se ga že navadili, sprašujejo, kdaj bo prišel, mu pomagajo. OPP se sam odloči, kdaj se želi vrniti v svojo skupino.«

Izmed navedenih vrst dejavnosti, ki jih pripravijo za otroke pri izvajanju povezovanja, so bile največkrat omenjene gibalne dejavnosti (sprehodi, čutne poti, igranje z mivko), poleg tega pa še socialne in rajalne igre, likovna dejavnost (okraševanje vrtca), glasbene igrarije in igra z montessori materiali.

Hospitacije strokovnih delavk v oddelku s prilagojenim programom predšolske vzgoje Ena izmed strokovnih delavk je v svojem zapisu opomnila, da je v njihovi enoti pred oddelkom s prilagojenim programom predšolske vzgoje in OPP prisotnega nekaj strahu. Za premostitev ovire so organizirali hospitacije v oddelku s prilagojenim programom predšolske vzgoje: »Zelo se je obrestovalo povabilo vseh strokovnih delavk enote za enodnevno hospitiranje in s tem uvid v dinamiko oddelka s prilagojenim programom.«

78 Druge pripombe

Nekaj strokovnih delavk je ob navedbi oblik in primerov povezovanja izpostavilo še nekatera druga svoja opažanja. Ena od njih je komentirala prednosti za strokovne delavke in pomembnost njihove pripravljenosti za povezovanje ter opozorila na normativne in prostorske pogoje:

»Vzgojiteljice v oddelkih s predšolskim programom nimajo nič od tega. Veliko/skoraj vse je odvisno od pripravljenosti vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice v skupini s predšolskim programom. 'Prehajanje med programi' je zapisano v odločbi, ni pa določene osebe, ki otroka spremlja – nekje jih je že 24. 5 otrok v oddelku s prilagojenim programom predšolske vzgoje ostane samih. Pomembna je bližina oddelka (sosednja igralnica), kjer se izvaja integracija, da otrok lahko še dodatno spozna odrasle in otroke ter je lahko tam tudi sam (bližina pomeni, da je lahko tam 2 minuti ali celo uro).«

Ena izmed strokovnih delavk pa je izpostavila tudi odvisnost poteka povezovanja od heterogenosti potreb. Pojasnila je, da so v prejšnjem šolskem letu zaradi specifičnosti posebnih potreb otrok v oddelku s prilagojenim programom predšolske vzgoje povezovanje izvajali redkeje kot v letošnjem. Ob navedbi, da oddelka sodelujeta v različnih projektih in ob dnevih dejavnosti, je dodala tudi svoje opažanje o dinamiki povezovanja v večjih skupinah:

»Določene dejavnosti načrtujemo skupaj na ravni enote, tako da poskuša vsak oddelek doprinesti svoj delež k skupnemu življenju enote. Tu se običajno tudi srečamo v večjem številu. (Morda je druženje zaradi številčnosti otrok manj kakovostno, je pa vsekakor izziv in nov pogled na sposobnosti prilagajanja OPP vrstnikom in sprejemanja vrstnikov OPP.)«

79 11 SKLEP

Glede na spodbude s strani stroke k čim bolj prožnim oblikam povezovanja je bil namen izvedene raziskave ugotoviti, v kolikšni meri in v kakšnih oblikah se povezovanje uresničuje v praksi med prilagojenimi programi predšolske vzgoje in programi predšolske vzgoje. Poleg poteka načrtovanja, izvajanja in dokumentiranja povezovanja nas je zanimalo, kako strokovni delavci ocenjujejo pogoje, ki vplivajo na izvajanje povezovanja, s katerimi ovirami se pri prakticiranju povezovanja najpogosteje soočajo, katere prednosti ob tem prepoznavajo in kaj bi potrebovali za še pogostejše in kakovostnejše povezovanje. Preko ocenjevalne lestvice smo skušali ugotoviti tudi osnovno naravnanost strokovnih delavcev do povezovanja.

Podatki so bili pridobljeni z anketnim vprašalnikom, namenjenim strokovnim delavcem oddelkov s prilagojenim programom predšolske vzgoje in oddelkov s programom predšolske vzgoje, ki je bil s pomočjo navedene strokovne literature oblikovan posebej za namen raziskave. K sodelovanju v raziskavi je bilo povabljenih 29 enot slovenskih vrtcev, ki imajo oddelek s prilagojenim programom. Od tega se je odzvalo 17 enot, iz katerih je skupno sodelovalo 90 strokovnih delavk: 22 vzgojiteljic (24,4 % anketiranih) in 20 pomočnic vzgojiteljic (22,2 % anketiranih) iz oddelka s prilagojenim programom predšolske vzgoje ter 27 vzgojiteljic (30 % anketiranih) in 21 pomočnic vzgojiteljic (23,3 % anketiranih) iz oddelka s programom predšolske vzgoje. Podatki so statistično obdelani s programom SPSS, s pomočjo katerega smo za namene interpretacije raziskovalnih vprašanj izvedli ustrezne parametrične in neparametrične teste, rezultati pa so predstavljeni opisno in v tabelah.

V raziskavi se je pokazalo, da se oddelki najpogosteje povezujejo v obliki spontanega druženja (na dnevni ravni ali pa večkrat tedensko), kar je pričakovan rezultat. Spontano druženje namreč nastopi pri fizičnem združevanju skupin, ki se v vrtcih dogaja na dnevni ravni (hkratna skupna uporaba igrišča, združevanje v zbirni sobi). Združevanje oddelkov pri načrtovanih dejavnostih strokovne delavke v največ primerih izvajajo enkrat ali dvakrat mesečno. Tri četrtine strokovnih delavk je omenilo tudi priložnostno povezovanje pri dnevih dejavnosti, podoben delež pa se priložnostno povezuje tudi v načrtovanem skupnem izvajanju projektov. Manjši odstotek povezovanja pri drugih oblikah (individualno prehajanje posameznika ali povezovanje v manjših skupinah) ni presenetljiv, saj je izbira pogostosti in oblik povezovanja odvisna od mnogih dejavnikov, tudi od specifičnosti posebnih potreb skupine in posameznika. Pri interpretaciji je treba upoštevati tudi dejstvo, da so strokovne delavke označevale oblike in pogostost povezovanja za tekoče šolsko leto.

Analiza organizacije skupinskih dejavnosti povezovanja je pokazala, da je pobuda za izvajanje dejavnosti povezovanja največkrat še vedno na strani vzgojiteljic; ali so to vzgojiteljice obeh oddelkov, velikokrat pa tudi le vzgojiteljice oddelka s prilagojenim programom predšolske vzgoje. Da pobuda prihaja tudi iz drugih oddelkov s predšolskim programom, je spodbuden podatek, saj kaže na zavedanje pomembnosti povezovanja in pripravljenost za angažiranje, kar se pokaže tudi pri sodelovanju v načrtovanju povezovanja:

dejavnosti načrtujejo strokovni delavci obeh skupin, poteka pa izmenično – enkrat načrtujejo eni, drugič drugi. V pedagoški stroki je najbolj zaželeno skupno načrtovanje, k čemur je potrebno stremeti tudi v primeru načrtovanja dejavnosti povezovanja. Povezovanje je največkrat dokumentirano v dnevniških zapisih in v letnem delovnem načrtu vrtca.

Strokovne delavke so v raziskavi večinoma izrazile zadovoljstvo s prostorskimi pogoji (z razporeditvijo igralnic skupin, ki se med seboj povezujejo, nekoliko manj z njihovo velikostjo in opremljenostjo), sodelovanjem z drugimi strokovnimi delavci ter s podporo in spodbudo vodstva. Navajajo, da imajo za sodelovanje, ki ga zahteva povezovanje, na voljo dovolj časa

80

(s trditvijo, da so preveč zaposlene in da za sodelovanje nimajo časa, so izrazile najmočnejše nestrinjanje). Da se počutijo dovolj usposobljene za delo z OPP, da lahko izvajajo skupne dejavnosti povezovanja, sta označili približno dve tretjini strokovnih delavk. Podoben delež je tistih anketiranih, ki navajajo, da lahko skupne dejavnosti povezovanja tudi načrtujejo. Takšne rezultate smo pričakovali, pozitivno presenečeni pa smo bili nad izrazitim nestrinjanjem glede pomanjkanja časa. Opisane rezultate ocenjujemo kot spodbudne, vseeno pa je pri posameznih pogojih še vedno veliko prostora za izboljšanje.

Manj spodbudni so rezultati glede zadovoljstva z izobrazbo in pridobljenimi znanji s področja posebnih potreb. Izobrazba in pridobljena znanja s področja posebnih potreb so med pomembnimi dejavniki pri uresničevanju inkluzivno naravnane prakse in tudi bistvenega pomena za strokovno usposobljenost pri delu z OPP. Navedeno se je pokazalo tudi v naši raziskavi, kjer se je potrdila statistično pomembna pozitivna povezava med področjem izobrazbe in samooceno usposobljenosti. Dejavnik izobrazbe in strokovnih znanj izstopa skozi celotno raziskavo. Ugotovljenih je bilo mnogo povezav z drugimi pogoji in naravnanostjo strokovnih delavk, pokazale so se tudi nekatere razlike v odgovarjanju na vprašanja med strokovnimi delavkami z različno smerjo in stopnjo pridobljene izobrazbe.

Pomanjkanje strokovnih znanj je bilo tudi pogosto izpostavljeno kot ena izmed največjih ovir, skoraj dve tretjini strokovnih delavk pa je izobraževanje izpostavilo kot eno najpomembnejših potreb za pogostejše in/ali kakovostnejše povezovanje. To je precej zaskrbljujoč podatek, ki bi potreboval več pozornosti že tudi pri samem načrtovanju študijskih programov, tako programov predšolske vzgoje kot tudi programov specialne in rehabilitacijske pedagogike. V odgovorih je bilo namreč izraženo tudi nezadovoljstvo nad pridobljenimi informacijami tekom študija, še večje pomanjkanje specialnih znanj pa so izrazile vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice, ki so se izobraževale v predšolskem programu.

Skoraj vse strokovne delavke se ocenjujejo kot pozitivno naravnane k povezovanju. Na njihovo naravnanost ter na oblikovanje in spreminjanje stališč vpliva mnogo različnih dejavnikov. Močno prepletenost dejavnikov smo opazili tudi v izvedeni raziskavi pri analizi povezav med postavkami iz sklopa naravnanosti in odgovori z drugih področij. Pokazale so se statistično pomembne povezave postavk o naravnanosti s postavkami o usposobljenosti ter izobrazbi, podpori vodstva in zadovoljstvu s timskim delom (povezave so navedene v poglavju Interpretacija rezultatov in odgovori na 3. raziskovalno vprašanje, v odstavkih o naravnanosti do povezovanja).

Za izvajanje povezovanja je ključno tudi prepoznavanje prednosti in ovir – ko strokovni delavci v tem prepoznajo več prednosti, bodo za uresničevanje tudi bolj motivirani. Kot prednost povezovanja so strokovne delavke najpogosteje navajale socializacijo in pridobivanje socialnih izkušenj (za vse otroke). Za OPP so poudarile tudi opazovanje in posnemanje vedenja in igre ostalih otrok ter razvijanje primanjkljajev, za otroke s tipičnim razvojem pa spoznavanje oziroma sprejemanje in spoštovanje drugačnosti. Kot eno izmed največjih ovir so najpogosteje označile velike razlike v sposobnostih otrok v oddelku s prilagojenim programom predšolske vzgoje, pogosto tudi premalo oseb za fizično pomoč (polovica anketiranih je izboljšanje kadrovskih pogojev navedla tudi kot pomembno potrebo), omenile pa so tudi pomanjkljivo znanje o posebnih potrebah in strategijah dela ter strah manjših otrok pred večjo dinamiko skupine, glasnostjo in menjavo prostora.

Med različnimi skupinami strokovnih delavk so se pojavile mnoge razlike v odgovarjanju.

Največ razlik je nastalo med skupinami strokovnih delavk glede na stopnjo izobrazbe ter glede na delovno mesto, kar opozarja na pomembnost tako strokovnega znanja kot izkušenj za naravnanost do povezovanja in tudi za njegovo uresničevanje.

81

Omejitve raziskave in možnosti za nadaljnje raziskovanje

Raziskava ima nekaj omejitev, ena izmed njih je omejitev vzorca. Na povabilo k sodelovanju se je od 29 enot vrtcev odzvalo 17 enot, kar je nekaj več kot polovica celotnega zajetega vzorca. Zavedati se je treba, da so razlogi za neodzivnost ostalih vrtcev lahko zelo različni.

Morda je razlog v zasičenosti strokovnih delavcev z različnimi anketami, lahko pa za sodelovanje v raziskavi niti ni bilo primarnega interesa, ker so ocenili, da povezovanja v njihovem vrtcu ne izvajajo. Posledično je možno, da so se izmed kontaktiranih vrtcev v večji meri odzvale tiste enote, ki povezovanje bolj aktivno izvajajo, zaradi česar je potrebna previdnost pri posploševanju pridobljenih podatkov.

Z raziskavo smo želeli pridobiti čim več realnih informacij o različnih načinih povezovanja, poteku načrtovanja in dokumentiranja, ter o zaznavi prednosti, ovir in potreb, ki jih strokovni delavci zaznavajo ob izvajanju povezovanja. Vprašalnik je bil zato oblikovan na način, ki predpostavlja sodelovanje anketirancev z že določenimi izkušnjami s povezovanjem.

Posledično so bili znotraj posamezne enote k sodelovanju v raziskavi nagovorjeni predvsem tisti strokovni delavci, ki imajo s povezovanjem kar največ izkušenj. Kaj imamo v mislih pod pojmom povezovanje, sem v telefonskem pogovoru povzela jaz. Bi pa bilo zanimivo tudi izvedeti, kako bi pojem povezovanja opredelili strokovni delavci, česar v raziskavi nismo preverjali. Kasneje se je pokazala še dodatna prednost omejitve vzorca znotraj enot, in sicer v odzivnosti vrtcev. Pri pogovoru z vodjami enot sem ob pojasnilu, da prosimo za sodelovanje le nekaj strokovnih delavcev, zaznala hitrejšo pripravljenost za sodelovanje. Na tem mestu se odpira možnost razširitve oziroma izboljšanja raziskave z vključevanjem vseh strokovnih delavcev v enoti, še predvsem pri osredotočanju na stališča in naravnanost. S vključevanjem več oseb v raziskavo bi se povečala njena zanesljivost, morda pa bi bilo zanimivo analizirati podatke tudi znotraj vsake enote posebej in ugotoviti, ali se pogostejše in raznoliko prakticiranje povezovanja povezuje s stališči in naravnanostjo tudi tistih strokovnih delavcev, ki v določene oblike povezovanja niso neposredno vključeni in z aktivnim izvajanjem nimajo toliko izkušenj.

Še ena izmed pomembnih omejitev v raziskavi je možnost subjektivne napake in podajanje

Še ena izmed pomembnih omejitev v raziskavi je možnost subjektivne napake in podajanje