Organizacijo načrtovanja skupinskih dejavnosti povezovanja smo ugotavljali z dvema polodprtima in enim zaprtim vprašanjem.
Kdo običajno poda pobudo za načrtovanje aktivnosti povezovanja med skupinami?
Kako največkrat poteka načrtovanje dejavnosti pri povezovanju med programi?
Kje so dejavnosti povezovanja dokumentirane?
Kot razvidno iz tabele 6, 27 strokovnih delavk (30,0 % anketiranih) odgovarja, da pobudo za povezovanje največkrat podajo vzgojiteljice oddelka s prilagojenim programom predšolske vzgoje, 31,1 % anketiranih pa navaja, da sta največkrat pobudnici vzgojiteljici enega in drugega oddelka. Pomočnice vzgojiteljic oddelka s prilagojenim programom predšolske vzgoje so glede na odgovore anketiranih ene izmed pobudnic v približno četrtini primerov (26,7 %), pomočnice vzgojiteljic pa v 16,7 %. Možnosti »drugo« vključujejo različne kombinacije že podanih odgovorov, prav vse izmed njih pa vključujejo vzgojiteljico prilagojenim programom predšolske vzgoje (61,1 %).
Tabela 6: Pobuda za načrtovanje dejavnosti povezovanja med skupinami
Kdo običajno poda pobudo za načrtovanje dejavnosti povezovanja med skupinami?
f %
vzgojitelj-ica oddelka s prilagojenim programom predšolske vzgoje
27 30,0 %
vzgojitelj-ica oddelka s predšolskim programom 7 7,8 %
vodstvo 1 1,1 %
pomočnik/ica vzgojiteljice oddelka s predšolskim programom
0 0,0 %
pomočnik/ica vzgojiteljice oddelka s prilagojenim programom predšolske vzgoje
- strokovni delavki oddelka s prilagojenim programom predšolske vzgoje
7 7,8 %
- po dogovoru (enkrat strokovni delavki enega, drugič drugega oddelka)
5 5,6 %
- vzgojiteljici obeh oddelkov in starši 2 2,2 % - vzgojiteljici oddelka s prilagojenim programom
predšolske vzgoje, svetovalna služba, starši
1 1,1 %
- vzgojiteljici iz obeh oddelkov in otroci 1 1,1 % - vzgojiteljici oddelka s prilagojenim programom
predšolske vzgoje in otroci
1 1,1 %
skupaj: 90 100,0 %
45
V tabeli 7 je predstavljen potek načrtovanja povezovanja. 40,0 % anketiranih poroča, da povezovanje poteka spontano, poleg omenjene možnosti pa je bila največkrat izbrana tudi možnost »včasih načrtuje vzgojiteljica ene, včasih druge skupine« (35,6 % anketiranih).
Nekaj manj kot tretjina strokovnih delavk (30,0 % anketiranih) odgovarja, da sodelujejo strokovni delavci obeh skupin, kar vključuje tudi pomočnice vzgojiteljice. Preostali možnosti sta bili izbrani le nekajkrat.
Tabela 7: Potek načrtovanja dejavnosti povezovanja med programi
Kako največkrat poteka načrtovanje dejavnosti pri povezovanju med programi?
izbrani odgovori skupaj
f % f %
Povezovanje poteka spontano. 36 40 % 90 100,0 %
Včasih dejavnosti načrtuje vzgojitelj-ica ene, včasih druge skupine.
32 35,6 % 90 100,0 %
Pri povezovanju strokovni delavci obeh skupin sodelujemo pri načrtovanju in izvedbi aktivnosti.
27 30 % 90 100,0 %
Dejavnosti povezovanja med skupinami načrtuje vzgojitelj-ica iz razvojnega oddelka.
5 5,6 % 90 100,0 %
Dejavnosti povezovanja med skupinami načrtuje vzgojitelj-ica iz oddelka s predšolskim programom, specialni-a in rehabilitacijski-ska pedagog-inja pa pri vključevanju OPP dejavnosti prilagodi.
2 2,2 % 90 100,0 %
Skupaj. 102 113,4 %*
*Vsota presega 100 %, ker je bilo možnih več odgovorov.
Dejavnosti povezovanja morajo biti, tako kot vse druge dejavnosti v vrtcu, ustrezno dokumentirane. Velika večina strokovnih delavk (82,2 % anketiranih) navaja, da dejavnosti dokumentirajo v dnevniškem zapisu/pripravi. Da je povezovanje sestavni del letnega delovnega načrta vrtca sta označili približno dve tretjini anketiranih (63,3 %), dve anketirani sta pod možnost drugo zapisali letni delovni načrt oddelka s prilagojenim programom predšolske vzgoje. Nekaj več kot polovica anketiranih (55,6 %) navaja, da je povezovanje zapisano v individualiziranem programu OPP, 19 strokovnih delavk (21,1 % anketiranih) pa poroča, da povezovanje beležijo tudi v otrokov portfolio (tabela 8).
Tabela 8: Dokumentacija dejavnosti povezovanja
*Vsota presega 100 %, ker je bilo možnih več odgovorov.
46
10.2.1 Interpretacija rezultatov in odgovor na 2. raziskovalno vprašanje
Pobuda
Rezultati so pokazali, da je pobuda za izvajanje dejavnosti povezovanja največkrat na strani vzgojiteljic: povezovanje največkrat predlagajo vzgojiteljice obeh oddelkov ali le vzgojiteljice iz oddelka s prilagojenim programom predšolske vzgoje, ki so kot ene izmed pobudnic
Podatek, da so kot pobudnice v veliki večini primerov navedene tudi vzgojiteljice oddelka s prilagojenim programom predšolske vzgoje, ni presenetljiv, saj so te še bolj osredotočene na prednosti, ki jih prinaša povezovanje za napredek otrok njihovega oddelka, ter na vključevanje OPP med vrstnike in v dinamiko celotnega vrtca.
V nasprotju z vzgojiteljicami je pomočnice vzgojiteljice oddelka s prilagojenim programom predšolske vzgoje kot ene izmed pobudnic navedla le četrtina anketiranih, pomočnice vzgojiteljice oddelka s predšolskim programom pa so kot pobudnice označene v še manjšem odstotku. Načrtovanje (in s tem tudi dajanje pobud) je del delovne obveznosti vzgojiteljic, ki glede na 41. člen Zakona o vrtcih (ZVrt, 1996) obsega »pripravo na vzgojno delo, načrtovanje in izvajanje vzgojnega dela, delo s starši ter sodelovanje pri organizaciji življenja in dela v vrtcu« (ZVrt, 1996). Medtem pa delovna obveznost pomočnika vzgojitelja obsega
»sodelovanje z vzgojiteljem pri načrtovanju, izvajanju in pripravi vzgojnega dela v oddelku ter opravljanje drugih nalog, povezanih z dejavnostjo vrtca« (ZVrt, 1996). Ob zavedanju pomena sodelovanja in prevzemanja aktivne vloge delovna obveznost pomočnika vzgojitelja ni (oziroma ne bi smela biti) razlog za skromnejše dajanje pobud z njihove strani. Kot navaja J. Lepičnik Vodopivec (2006), pa na področju timskega načrtovanja in izvajanja ostajajo nekatere prvine delitve dela iz preteklosti, ki so bile takrat bolj strogo ločene. Vzgojiteljica je opravljala t.i. »vzgojno delo«, varuhinja pa »varovalno delo oz. nego«. Avtorica ugotavlja, da se to posledično lahko kaže tudi v sedanji delitvi dela, predvsem v »obveznosti in dolžnosti«
vzgojiteljice, da sama načrtuje delo v oddelku.
Možno je tudi, da v raziskavi sodelujoče vzgojiteljice dominirajo v predlogih za načrtovanje, zato da bi lahko bile pomočnice vzgojiteljice »spregledane« pri podajanju pobud za povezovanje med programi in kot ene izmed pobudnic v odgovorih posledično tudi manjkrat navedene.
Odstotek vodstva oziroma svetovalnih delavk kot najpogostejših pobudnikov je izredno nizek.
Glede na odgovore lahko predvidevamo, da se za povezovanje ustrezno angažirajo strokovne delavke znotraj skupin in dodatne spodbude s strani vodstva ali svetovalne delavke posledično morda niso potrebne.
3 strokovne delavke so omenile, da povezovanje poleg strokovnih delavcev predlagajo tudi starši. Kot navaja M. Kavkler (2005), je staršem OPP pomembno, da se njihovi otroci učijo socialnih veščin po modelu, ki jim ga nudijo vrstniki. Pomen povezovanja za starše navaja tudi svetovalna delavka in psihologinja Božena Stritih (2009): »Večina staršev OPP za RO je izrazito naklonjena našemu programu prehajanja in si pravzaprav kar oddahne, ko sliši, da bo njihov otrok precej časa preživel izven RO z drugimi otroki in odraslimi v vrtcu. Ob tem starši vsaj nekoliko tudi sami preusmerijo svojo pozornost in skrb v zvezi z otrokovo bolezensko
47
sliko, motnjo ali deficiti, v smeri »močnih področij otroka« in na možnosti za vključenost, kje vse bo (lahko) otrokovo mesto in nenazadnje tudi njegov doprinos drugim. Starši želijo slišati, da bo njihov otrok ne glede na vse medicinske in druge diagnostike imel tudi priložnosti za skupno življenje in učenje z drugimi otroki, s svojimi vrstniki, ki so v očeh drugih največkrat prepoznani kot »bolj normalni kot njihov OPP.« Pozitiven odnos staršev OPP iz oddelka s prilagojenim programom predšolske vzgoje do povezovanja je v izvedeni raziskavi pri odprtem vprašanju o prednostih povezovanja dodatno izpostavila tudi ena izmed strokovnih delavk: »Povezovanje zelo veliko odtehta staršem OPP, da začutijo kanček sprejetosti.«
Pozitivno presenečena sem bila nad omembo pobude s strani otrok. Strokovni delavci so tisti, ki predstavljajo zgled otrokom in nanje nezavedno projicirajo svoja stališča. Ob podrobnejšem pregledu anket ugotovimo, da se strokovni delavki, ki sta navedli pobudo s strani otrok, pogosto in v različnih oblikah povezujeta z oddelkom s predšolskim programom.
Ocenili sta se za pozitivno naravnani za povezovanje, pozitivno naravnanost pa sta ravno tako zaznavali pri sodelavcih. Nista se strinjali, da bi pri povezovanju zaznavali več več ovir kot prednosti, prav tako pa sta označili, da čutita potrebo po večjem povezovanju na ravni načrtovanih skupnih dejavnosti. Vse to gotovo prispeva k ustvarjanju pozitivnega odnosa do OPP, ki se lahko pokaže tudi v dajanju pobud za druženje z OPP s strani otrok.
Načrtovanje
Iz odgovorov na vprašanje o poteku načrtovanja lahko razberemo, v kolikšni meri strokovni delavci oddelkov pri načrtovanju povezovanja sodelujejo med seboj. Največkrat povezovanje poteka spontano (odgovor se sklada z najpogostejšo obliko povezovanja), pri čemer se torej ne predvideva organiziranih sestajanj za skupno načrtovanje, sicer pa je v nekoliko večji meri kot skupno sodelovanje strokovnih delavcev obeh skupin prisotno izmenično načrtovanje med vzgojiteljicami oddelkov (včasih povezovanje načrtuje vzgojiteljica ene, včasih druge skupine). Odstotek anketiranih strokovnih delavk, ki navajajo, da dejavnosti povezovanja načrtuje le vzgojiteljica enega ali drugega oddelka, je majhen.
Rezultati kažejo, da se tudi strokovne delavke oddelkov s predšolskim programom angažirajo pri načrtovanju povezovanja, kljub temu pa načrtovanje v nekoliko večji meri poteka izmenično kot pa timsko, ki je v pedagoški stroki sicer najbolj zaželeno. Timsko načrtovanje in izvajanje predšolske vzgoje ter strokovnega izpopolnjevanja strokovnega osebja (tako znotraj oddelka kot med oddelki in znotraj vrtca) je eno izmed načel Kurikuluma za vrtce (1999, str. 8), ki je nujno potrebno za kakovostno delo. Kot izpostavlja A. Polak (2012), tim v vrtcu namreč niso posamezniki, ki zgolj delujejo skupaj, ampak je to skupina ljudi, ki deluje enotno in celostno z namenom postavljanja in doseganja skupnih ciljev, ki jih posamezni strokovni delavec v oddelku vrtca ne bi mogel kakovostno uresničiti.
V rezultatih lahko opazimo, da je skoraj polovica anketiranih (43,4 %) izbrala odgovore, ki vključujejo le vzgojiteljice, ne pa vseh strokovnih delavk, torej tudi pomočnic vzgojiteljice.
Kot že omenjeno, bi bilo manjše sodelovanje pomočnic vzgojiteljice pri načrtovanju lahko posledica delitve dela v preteklosti, morda pa tudi drugačnega zaznavanja timskega dela med vzgojiteljicami in pomočnicami vzgojiteljice zaradi razlik v njihovem statusu. To je bilo kot eden izmed dejavnikov vpliva na timsko delo izpostavljeno tudi v ugotovitvah raziskave o timskem delu v vrtcih v letu 2011 (Devjak, Skubic, Polak in Kolšek, 2012).
Ob omenjeni raziskavi je bilo izpostavljeno, da je praksa timskega načrtovanja v vrtcih različna in odvisna od mnogih dejavnikov. Poleg tradicije timskega dela v konkretnem vrtcu (kot primer so navedeni rezervirani dnevi za timsko oddelčno in medoddelčno načrtovanje), posameznikove strokovne in osebne naravnanosti k timskemu delu, osebnostnih lastnosti ter
48
osebnih pojmovanj o timskem delu je navedena tudi izobrazba pomočnic vzgojiteljice (Polak 2009, v Devjak idr., 2012). Ta je po besedah strokovnjakov spodbuda za aktivno sodelovanje z vzgojiteljico ali pa razlog, da se načrtovanju izogne z izgovorom, da zanj ni dovolj kompetentna. Izobrazba pomočnic vzgojiteljice bi bila torej lahko v izvedeni raziskavi o povezovanju še eden od možnih razlogov tako za manj pogosto dajanje pobud (prejšnje poglavje) kot tudi za skromnejše sodelovanje pri načrtovanju.
Dokumentacija
Da so dejavnosti povezovanja dokumentirane v dnevniškem zapisu oziroma pripravi, je označilo 82,2 % anketiranih strokovnih delavk. Rezultat nas je nekoliko presenetil. Glede na to, da naj bi bile v dnevniškem zapisu navedene vse dejavnosti, ki so jih v vrtcu izvajali na določeni dan, smo pri omenjenem odgovoru pričakovali višji odstotek.
Poleg dnevniškega zapisa strokovni delavci največkrat navajajo dokumentiranje v letnem delovnem načrtu vrtca. Glede na 21. člen ZVrt (1996) se v letni delovni načrt zapišeta organizacija in podrobna vsebina življenja in dela vrtca, kar torej vključuje tudi povezovanje med programi vrtca. Ker večina vrtcev izvaja povezovanje v vsaj eni obliki in vsaj priložnostno, sem tudi na tem mestu pričakovala nekoliko višji odstotek izbranih odgovorov.
Razlog za takšen rezultat bi bil lahko v načinu zapisa letnega delovnega načrta. V letnem delovnem načrtu vrtci izpostavijo različne projekte in poudarke v programu, ki jih bodo uresničevali skozi leto. Povezovanju na ravni vrtca morda ni namenjenega posebnega poudarka in se v veliki meri izvaja spontano – kot kažejo tudi največkrat izbrane oblike povezovanja. Možno je, da določenih oblik povezovanja v letnem delovnem načrtu tudi sicer ne navajajo ali pa dejavnosti ne izpostavljajo kot povezovanje, kljub temu, da ga vključujejo (npr. dnevi dejavnosti in projekti na ravni vrtca, pri katerih je predpostavljeno sodelovanje vseh oddelkov, vključujoč oddelek s prilagojenim programom predšolske vzgoje). Strokovne delavke so se namreč pri odgovarjanju osredotočale na neposredni zapis specifičnih oblik povezovanj, ki jih izvajajo.
Strategije vključevanja v skupino in prehajanje med programi ter potrebne prilagoditve so po zakonu sestavni del individualiziranega programa (v nadaljevanju IP). Da so dejavnosti povezovanja zapisane tudi v individualiziranem programu, poroča približno polovica vseh anketiranih strokovnih delavk. Pričakovali smo višji odstotek, vendar pa je pri interpretaciji potrebno upoštevati tudi možnost, da strokovne delavke iz oddelkov s predšolskim programom niso seznanjene z IP vseh otrok iz oddelka s prilagojenim programom predšolske vzgoje. Strokovne delavke oddelka s prilagojenim programom predšolske vzgoje, ki natančno poznajo IP vsakega otroka v tem oddelku, navajajo zapis povezovanja v individualiziranem programu v večjem odstotku. Od vseh 42 anketiranih strokovnih delavk oddelka s prilagojenim programom predšolske vzgoje jih je odgovor izbralo 32 (76,2 % anketiranih), od 30 strokovnih delavk oddelka s programom predšolske vzgoje pa 18 (37,5 % anketiranih) (tabela). Navajanje povezovanja v IP je zopet lahko povezano s obsežnostjo zapisa, saj so pogosto v njem kratko zapisani le bistveni poudarki in cilji. Iz prisotnosti oz. odsotnosti zapisa pa je posledično lahko razvidno tudi to, kolikšno pomembnost strokovni delavci pripisujejo povezovanju. Kljub temu, da povezovanje v IP ni omenjeno, pa ne pomeni nujno, da se ga ne izvaja, morda je prisotno le v manj organiziranih oblikah in/ali redkeje.
Nekatere skupine vodijo tudi portfolie za posameznega otroka. Petina strokovnih delavk navaja, da dejavnosti povezovanja beležijo tudi vanje. Portfolii običajno vključujejo fotografije dejavnosti, risbice, izjave otrok ipd., ki si jih nato lahko ogledajo in preberejo tudi njihovi starši. Če se vanje dokumentirajo tudi dejavnosti sodelovanja z drugimi otroki, je
49
zanje to lahko posebnega pomena, saj predstavlja še dodatno potrditev, da je njihov otrok ravno tako del vrtca in dobiva dovolj priložnosti za stike z vrstniki s tipičnim razvojem.
10.3 Ocena pogojev, ki vplivajo na povezovanje ter naravnanost strokovnih delavcev do