Razlike med odgovori o zadovoljstvu s pogoji in naravnanosti do povezovanja

V okviru 7. raziskovalnega vprašanja smo ugotavljali, ali obstajajo statistično pomembne razlike med odgovori glede na starost udeleženk, njihovo stopnjo izobrazbe, oddelek, število let delovne dobe in število let delovne dobe v oddelku s prilagojenim programom, pri čemer smo uporabili testa Mann-Whitney in Kruskal-Wallis za neodvisne vzorce.

Med različnimi starostnimi skupinami strokovnih delavk test ni zaznal statistično pomembnih razlik (pomembnost je pri vseh postavkah vedno večja od 0,05). V odgovarjanju glede na oddelek, v katerem so zaposlene strokovne delavke, pa se pojavijo statistično pomembne razlike pri kar osmih postavkah. Pri odgovorih glede na izobrazbo in število let delovne dobe v oddelku s prilagojenim programom predšolske vzgoje se udeleženke razlikujejo v treh postavkah, pri odgovorih glede na število let delovne dobe pa pri dveh postavkah.

Statistično pomembne razlike med skupinami glede na oddelek, v katerem so zaposlene strokovne delavke, se pojavijo v naslednjih trditvah (tabela 13).

Tabela 13: Rezultati Mann-Whitney testa razlik med skupinami glede na oddelek, v katerem so zaposlene strokovne delavke

Mann-Whitney U Z P

Počutim se dovolj usposobljen-a za delo z OPP, da

izvajam skupne dejavnosti povezovanja. 364,500 -5,319 0,000 Počutim se dovolj usposobljen-a za delo z OPP, da

načrtujem skupne dejavnosti povezovanja. 322,000 -5,689 0,000 V našem vrtcu je dobro poskrbljeno za izobraževanje

vzgojiteljev o OPP. 749,500 -2,025 0,043

V času študija sem spoznal-a različne pristope in načine

dela z OPP. 598,500 -2,884 0,004

Kot vzgojitelj-ica / pomočn-ik/ica vzgojitelja sem preveč zaposlen-a, nimam časa za dodatno sodelovanje, ki ga zahteva povezovanje.

660,500 -2,837 0,005 Pri načrtnem povezovanju med skupinami zaznavam več

ovir kot pa prednosti, ki jih le-to prinaša. 728,500 -2,393 0,017 Pri svojem delu čutim spodbudo in podporo vodstva

vrtca. 714,000 -2,531 0,011

Načrtno povezovanje med skupinami mi predstavlja

dodatno obremenitev. 764,500 -2,078 0,038

60

Tabela 14: Prikaz povprečnih ocen in standardnih odklonov posameznih trditev glede na oddelek, v katerem so zaposlene strokovne delavke

Oddelek s Kot vzgojitelj-ica / pomočn-ik/ica

vzgojitelja sem preveč zaposlen-a, nimam časa za dodatno sodelovanje, ki ga zahteva povezovanje.

41 1,78 ,822 48 2,42 1,127

Pri načrtnem povezovanju med skupinami zaznavam več ovir kot pa prednosti, ki jih le-to prinaša.

42 1,95 ,882 48 2,52 1,148

Pri svojem delu čutim spodbudo in podporo vodstva vrtca.

42 3,90 1,008 48 3,50 ,799 Načrtno povezovanje med skupinami mi

predstavlja dodatno obremenitev.

42 2,43 ,991 48 2,92 1,108

Na podlagi rezultatov analize statistično pomembnih razlik v odgovarjanju na trditve o pogojih in naravnanosti glede na oddelek, v katerem so zaposlene strokovne delavke, ugotovimo, da se strokovne delavke oddelka s predšolskim programom v povprečju čutijo manj usposobljene za izvajanje povezovanja kot strokovne delavke oddelka s prilagojenim programom predšolske vzgoje. Še večja statistično pomembna razlika se pojavi pri samooceni usposobljenosti za delo z OPP za načrtovanje skupin dejavnosti povezovanja. Tudi izobraževanje v času študija, možnosti izobraževanj v vrtcu ter podporo in spodbude s strani vodstva vrtca so strokovne delavke oddelka s predšolskim programom ocenile z nižjimi ocenami kot strokovne delavke oddelka s prilagojenim programom predšolske vzgoje (tabela 14). Posledično ni presenetljivo, da jim načrtno povezovanje lahko predstavlja dodatno obremenitev. V primerjavi z strokovnimi delavkami oddelka s prilagojenim programom predšolske vzgoje pa se v večji meri čutijo tudi časovno preveč obremenjene za povezovanje in v povezovanju prepoznajo več ovir kot pa prednosti (tabela 14).

Strokovno znanje o posebnih potrebah in strategijah dela se skozi celotno raziskavo izkaže za enega najpomembnejših dejavnikov pri povezovanju. Kot bo predstavljeno v nadaljevanju, so strokovne delavke pomanjkanje znanj označile za eno izmed zahtevnih ovir ter izobraževanje kot eno najpomembnejših potreb. Za uspešno zagotavljanje pogojev za nadaljnje razvijanje integracije in inkluzije bi bilo posledično smiselno nameniti več prostora znanju o posebnih

61

potrebah in strategijah dela tudi na smereh predšolske vzgoje, večjo ponudbo seminarjev in izobraževanj pa bi strokovne delavke potrebovale tudi v okviru organizacije vrtca.

Statistično pomembne razlike med skupinami glede na izobrazbo so predstavljene v spodnji tabeli (tabela 15).

Tabela 15: Rezultati Kuskal-Wallis testa razlik med skupinami glede na stopnjo izobrazbe

Trditev Stopnja

Kot je razvidno iz tabele 16, v povprečnih ocenah trditev »Počutim se dovolj usposobljen-a za delo z OPP, da izvajam skupne dejavnosti povezovanja« in »Počutim se dovolj usposobljen-a za delo z OPP, da načrtujem skupne dejavnosti povezovanja« najbolj izstopajo strokovne delavke z univerzitetno izobrazbo (M = 4,10), ki se s trditvijo strinjajo v večji meri kot anketirane z visokošolsko ali srednješolsko izobrazbo. Mann-Whitney test pri trditvi o usposobljenosti za izvajanje dejavnosti povezovanja potrdi statistično pomembno razliko med univerzitetno in visokošolsko izobrazbo (U = 181,0, p = 0,009), pri trditvi o usposobljenosti za načrtovanje dejavnosti pa se za statistično pomembni izkažeta razliki med univerzitetno in visokošolsko izobrazbo (U = 191,5, p = 0,016) ter med univerzitetno in srednješolsko izobrazbo (U = 226,0, p = 0,009).

V primerjavi z oceno pogojev, ki se neposredno navezujejo na trenutno stanje, se samoocena usposobljenosti za delo z OPP oblikuje na podlagi vseh izkušenj. Statistično pomembne

62

razlike v usposobljenosti za delo z OPP za načrtovanje in/ali izvajanje dejavnosti povezovanja glede na izobrazbo bi morda lahko povezali s tem, da univerzitetno izobraževanje traja dlje in ponudi bolj poglobljena znanja o vzgoji in izobraževanju, značilnostih razvoja otrok, oblikah dela, ipd. Možno je, da so se strokovne delavke z omenjeno izobrazbo posledično ocenile za bolje opremljene s strokovnim znanjem in bolje usposobljene za delo z OPP.

Statistično pomembna razlika med skupinami glede na število let delovne dobe se je pokazala pri trditvi »Pri sodelavcih zaznam pozitivno naravnanost do povezovanja«.

Tabela 17: Rezultati Kruskal-Wallis testa razlik med skupinami glede na število let delovne

Število let delovne dobe Pri sodelavcih zaznavam pozitivno naravnanost do povezovanja.

Kot je razvidno iz tabele 18, se s trditvijo, da pri sodelavcih zaznavajo pozitivno naravnanost do prehajanja, v povprečju najbolj strinjajo strokovne delavke z 21-30 leti delovne dobe, najmanj pa tiste z 11-20 leti delovne dobe. Za statistično pomembne razlike so se izkazale razlike med tistimi z do 10 leti in tistimi z 21-30 leti delovne dobe (U = 240,5, p = 0,034) ter med tistimi z 11-20 in tistimi z 21-30 leti delovne dobe (U = 134,5, p = 0,008).

Zaznavanje naravnanosti pri sodelavcih je močno odvisno od trenutnega kolektiva, del katerega so strokovne delavke. Vpliv na rezultat lahko prispevajo še drugi dejavniki in lastnosti, v katerih bi si bile lahko anketirane strokovne delavke znotraj posamezne skupine podobne, pa znotraj te raziskave niso bili preverjeni in definirani. Primer takšnega dejavnika

63

bi morda lahko bila pričakovanja, s katerimi strokovne delavke vstopijo v delovno okolje.

Strokovne delavke s krajšo delovno dobo so v povprečju tudi mlajše in so izobrazbo pridobile v novejših programih, kjer so bile teme inkluzije in integracije ter stališča do teh procesov predstavljene na drugačen način. Možno je, da so si posledično ustvarile visoka pričakovanja glede naravnanosti k praksi integracije in so v ocenjevanju pozitivne naravnanosti sodelavcev oblikovale tudi višje kriterije.

Statistično pomembne razlike med skupinami glede na število let delovne dobe v oddelku s prilagojenim programom predšolske vzgoje so se pokazale pri naslednjih trditvah (tabela 19).

Tabela 19: Rezultati Kruskal-Wallis testa razlik med skupinami glede na število let delovne dobe v oddelku s prilagojenim programom predšolske vzgoje

Trditev Št. let delovne

dobe v oddelku s prilagojenim programom predšolske vzgoje

N Povprečni rang

χ² df P

Počutim se dovolj

usposobljen-a za delo z OPP, da izvajam skupne dejavnosti povezovanja.

0-10 24 19,77 8,503 2 0,014

11-20 7 31,36

21-50 10 16,70

skupaj 41

Kot vzgojiteljica sem preveč zaposlen-a, nimam časa za dodatno sodelovanje, ki ga zahteva povezovanje.

0-10 24 22,63 6,367 2 0,041

11-20 7 11,50

21-50 10 23,75

skupaj 41

Pri načrtnem povezovanju med skupinami zaznavam več ovir kot pa prednosti, ki jih le-to prinaša.

0-10 24 22,69 8,187 2 0,017

11-20 8 11,63

21-50 10 26,55

skupaj 42

64

Tabela 20: Povprečne ocene trditev pri skupinah glede na število let delovne dobe v oddelku s prilagojenim programom predšolske vzgoje

Kot je razvidno iz tabele 20, v povprečnih ocenah trditev najbolj izstopa skupina strokovnih delavk z 11-20 leti delovne dobe.

S trditvijo »Počutim se dovolj usposobljen-a za delo z OPP, da izvajam skupne dejavnosti povezovanja« ( χ2 (2) = 8,503, p = 0,014) se skupina strokovnih delavk z 11-20 leti delovne močno strinja (povprečna ocena znaša 4,85) in kot je razvidno iz tabele 21, se razlike med to in ostalima dvema skupinama izkažejo tudi za statistično pomembne. Ocena pri manj izkušenih delavkah z delovno dobo do 10 let je nižja (4,17), kar je pričakovan rezultat, saj se

65

usposobljenost povečuje s praktičnimi izkušnjami. Zanimivo pa je, da je povprečna ocena lastne usposobljenosti najnižja pri strokovnih delavkah z največ izkušnjami (od 21 let dalje).

Razlog za rezultat bi lahko bil v izobraževanju, ki so ga bile deležne v sklopu šolanja oziroma študija. Inkluzivna kultura se je v slovenskem prostoru pričela močneje razvijati šele po letu 1995, kar bi posledično lahko pomenilo, da so takrat znanja s področja dela z OPP in njihovega vključevanja v oddelke vrstnikov s tipičnim razvojem pridobivale drugače. Na tem mestu je zelo očiten pomen vseživljenjskega izobraževanja za pedagoške delavce, saj stalno strokovno izpopolnjevanje posamezniku omogoča ohranjanje profesionalne kakovosti (Fukkink in Lont, 2007 v Jager, 2015). Kljub dodatnim izobraževanjem, ki so na voljo, je torej treba upoštevati, da ni nujno, da so se jih anketirane strokovne delavke udeležile, saj imajo različne potrebe po tem, da svoje znanje osvežijo in dopolnijo. Strokovne delavke z več izkušnjami so posledično tudi starejše, zato bi lahko nižjo samooceno usposobljenosti morda povezali tudi s poklicno izgorelostjo, za katero so značilni psihološki in fizični simptomi, ki zmanjšujejo posameznikovo samovrednotenje (Gold in Roth, 1993, v Demšar, 2003).

Ameriška psihologinja Christine Maslach je izgorelost opredelila kot »sindrom čustvene izčrpanosti, depersonalizacije in zmanjšanega občutka osebne izpopolnitve, ki se lahko pojavi pri posameznikih, ki imajo pri svojem delu opravka z ljudmi. Gre za odziv na kronično čustveno obremenitev pri nenehnem delu z ljudmi, še posebej če so ti v stiski ali imajo težave.« (Bilban in Pšeničny, 2007, str. 23). Izgorelost se razvije kot posledica dolgotrajnega stresa, za sindrom pa je med drugim značilno prevladovanje simptomov utrujenosti, kot so mentalna ali čustvena izčrpanost, utrujenost in depresija, zmanjšana splošna učinkovitost in zmanjšana delovna uspešnost (Maslach in Schaufeli, 1993, v Boštjančič, 2012).

S trditvijo »Kot vzgojiteljica sem preveč zaposlen-a, nimam časa za dodatno sodelovanje, ki ga zahteva povezovanje« se strokovne delavke z od 11 do 20 leti izkušenj najbolj izrazito ne strinjajo (povprečna ocena je 1,14). Razlike med to in ostalimi skupinami po letih delovne dobe v oddelku s prilagojenim programom predšolske vzgoje so se ponovno izkazale tudi za statistično pomembne (tabela 21). Strokovne delavke z do 10 leti izkušenj svoje nestrinjanje izražajo šibkeje, povprečna ocena pa je višja tudi pri strokovnih delavkah z več kot 21 leti izkušenj (tabela 20).

Tudi s trditvijo »Pri načrtnem povezovanju med skupinami zaznavam več ovir kot pa prednosti, ki jih le-to prinaša« srednja skupina izraža močno nestrinjanje (povprečna ocena je 1,25). Najmanj in najbolj izkušene strokovne delavke se s trditvijo ravno tako ne strinjajo, vendar so povprečne ocene pri teh dveh skupinah nekoliko višje: pri manj izkušenih znaša 2,04, pri bolj izkušenih pa 2,30 (tabela 20). Razlike med skupino tistih z 11-20 leti delovne dobo in ostalima dvema se ponovno pokažejo za statistično pomembne (tabela 21).

Razlike med povprečnimi ocenami pri trditvah o časovni obremenjenosti ter zaznavanju ovir in prednosti bi lahko pri skupini z do 10 leti delovnih izkušenj povezali z manjšo praktično usposobljenostjo. Na začetku poklicne poti strokovni delavci za načrtovanje in pripravo dejavnosti ter druge delovne obveznosti potrebujejo več časa kot kasneje, kar posledično lahko povzroči pomanjkanje časa za sodelovanje, ki ga zahteva načrtno povezovanje. Med omenjenima spremenljivkama obstaja negativna zmerna povezava, ki se izkaže tudi za statistično pomembno (r_s = -0,345, p = 0,001).

Praktična izkušenost je povezana tudi z drugačno zaznavo ovir za povezovanje. Med spremenljivkama usposobljenosti za delo z OPP v dejavnostih povezovanja ter zaznave ovir in prednosti obstaja statistično pomembna zmerna negativna povezava (rs = -0,357, p = 0,001). Zaznava ovir in prednosti pa se statistično pomembno visoko pozitivno povezuje tudi z oceno časovne obremenjenosti (rs = 0,568, p = 0,000). Iste ovire tako lahko strokovne

66

delavke z več izkušnjami doživijo kot manj zahtevne oziroma manj moteče. Glede na rezultat, da ne čutijo tolikšne časovne obremenjenosti kot manj izkušene strokovne delavke, pa bi bilo možno tudi sklepati, da situacij ne doživljajo kot ovire, saj ne čutijo časovnega pritiska oziroma imajo za soočanje z njimi več časa. Povezave med vsemi tremi omenjenimi trditvami kažejo na močno prepletenost teh dejavnikov.

V rezultatih je opazen zanimiv podatek pri skupini strokovnih delavk z 21 in več leti delovne dobe. Kljub njihovi večji izkušenosti je ocena strinjanja s trditvijo, da zaznavajo več ovir kot prednosti, večja kot pri drugih dveh skupinah. Rezultat bi morda lahko ponovno povezali s pojavom izgorelosti in s tem morebitnim pomanjkanjem motivacije za večji angažma pri dajanju pobud in načrtovanju povezovanja. Kot je bilo predstavljeno v enem prejšnjih poglavij, je dajanje pobud namreč velikokrat ravno na strani vzgojiteljic oddelka s prilagojenim programom predšolske vzgoje.

Kot je razvidno iz tabele 20, v povprečnih ocenah trditev najbolj izstopa skupina strokovnih delavk z 11-20 let delovne dobe.

67

In document POVEZOVANJE MED PROGRAMI PREDŠOLSKE VZGOJE (Strani 70-78)