Datum: 1. dan Razred: 3. Učna predmeta: GUM in SPO
Učna enota: Zvok Učna tema: POSLUŠAM, POSLUŠAŠ, POSLUŠAMO Učni cilji
Glasbena umetnost Učenci:
- pozorno poslušajo, spoznavajo in primerjajo različne zvoke;
- razumejo, da glas nastane, ko se glasilki zatreseta.
Spoznavanje okolja Učenci:
- poznajo nekatere materiale, iz katerih so izdelana zvočila (les, plastika, kovina);
- znajo primerjati zvočnost različnih materialov;
- znajo razložiti, potrditi ali ovreči svoje napovedi;
- razumejo, kako nastane zvok.
Medpredmetni cilji Učenci:
- z izražanjem svojih znanj, mnenj, utemeljevanj, zastavljanjem vprašanj razvijajo verbalno komunikacijo in miselne strategije;
- ob rokovanju z različnimi materiali razvijajo grobo in finomotoriko.
Učne oblike
Individualna, skupinska, frontalna, delo v parih.
Učne metode
- Verbalno-tekstualne metode: metoda razlage, metoda pogovora.
- Ilustrativno-demonstracijske metode: metoda prikazovanja.
- Laboratorijsko-eksperimentalne metode: metoda primera.
- Metoda izkustvenega učenja: metoda reševanja problemov, didaktična igra.
- Metode poslušanja: poslušanje in prepoznavanje zvokov.
- Metode ustvarjanja: izmišljanje besedila.
Didaktični material
a) Učni list 1 »Kaj slišim?«.
b) Učni list 2»Kako nastane zvok«.
c) Učni list 3»Kakšne zvoke oddaja sošolčevo telo?«.
d) Evalvacijski list»Ali zvok potuje naokrog?«
- Plakati z naslovi»Zvok je«, »O zvoku vem«; »O zvoku bi rad vedel, o zvoku me
- Baloni, lončki in elastike, posode in okrogli kamenčki Literatura
Ardley, N. (1996). Spoznavajmo znanost. Zvok. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Cash, T., Taylor, B. in Ferbar, J. (1991). Zvok. Murska Sobota: Pomurska založba.
Chavigny, I. (2007). Poskusi z zvoki. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.
Erjavec, M. (2002). Kako slišimo in odkrivamo zvoke. Naravoslovna solnica, let. 6, št. 2, str.
11–14.
Gimshaw, C. (1997). Glasba. Ljubljana: Modrijan.
Keogh, B. in Naylor S. (2001). Prvi koraki v naravoslovje. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.
Krnel, D. (2004). Slišim, ker imam ušesa. Naravoslovna solnica, letnik 9, št. 1, str. 34–35.
Ripley, C. (2008). Zakaj?: najboljša knjiga vprašanj in odgovorov o naravi, znanosti in svetu okrog nas. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.
Searle-Barnes, B. (1996). Ta čudoviti zvok. Ljubljana: Jutro.
URA DEJAVNOSTI CILJI
Uvodni del 1. ura 1. Kaj misliš in kaj te zanima?
Vsak učenec prejme tri listke. Nanje napiše odgovore na sledeča vprašanja:
- Kaj je zvok?
- Kaj vem o zvoku?
- Kaj bi rad vedel o zvoku, kaj me zanima o zvoku?
Svoje zapise učenci pritrdijo na tri plakate z naslovi:»Zvok je ...«,
»O zvoku vem ...«, »O zvoku me zanima, bi rad vedel ...«Svoje trditve in vprašanja zapišejo tudi v zvezek. Stran, ki v zvezku sledi vprašanjem in odgovorom, učenci pustijo prazno, ker bodo ob zaključku dejavnosti na to stran prilepili evalvacijski list.
Učenci na plakatu berejo zapise svojih sošolcev:
- Kakšni se ti zdijo odgovori in vprašanja tvojih sošolcev?
Zakaj? Se ti zdi kakšni še posebej zanimiv, zabaven ...
Vprašanja in želje otrok umestim v svoj načrt projektnega tedna.
Učencem povem, da bomo v tem tednu spoznavali zvok. Vsak dan bomo ob zaključku pogledali, ali smo s svojim delom odgovorili na kakšno danes zapisano vprašanje in potrdili ali
Z izražanjem
Osrednji del
2., 3.
ura
1. Kaj slišim?
V učilnici odpremo okno in vrata. Nalogo izvajamo v tišini.
Učenci prejmejo učni list 1»Kaj slišim?«, na katerih so narisani predmeti, ki oddajajo zvoke. Udobno se usedejo, zaprejo oči in poslušajo zvoke v učilnici in zunaj nje. Tudi sama ustvarim kakšen zvok. Po poslušanju učenci obkrožijo slike predmetov, ki so oddajali zvoke. Poslušanje lahko večkrat ponovijo. Če so slišali še kakšen drug zvok, narišejo ali napišejo predmet, ki ga je oddajal. Izpolnjeni list prilepijo v zvezek.
Učenci na plakatu z naslovom»Kaj slišim?«oblikujejo
preglednico. Vanjo vpišejo, koliko jih je slišalo posamezni zvok.
V zvezek individualno oblikujejo stolpčni prikaz z naslovom
»Kaj slišim«in ga glede na podatke v preglednici izpolnijo.
2. Kako nastane zvok?
a)Izvedel boš nekaj novega
Učenci se sprehajajo po razredu in iščejo predmete, s katerimi lahko ustvarjajo zvoke. Vsak učenec si izbere en predmet, s katerim lahko ustvarja zvoke.
b)Poigraj se malo
Zvočne uganke: učenci sedijo v krogu z zaprtimi očmi. Učenec, ki se ga dotaknem, s svojim predmetom ustvari zvok. Ostali učenci poskušajo poimenovati predmet, ki je oddal zvok.
Pogovor:
- Kako bi poimenoval predmet, s katerim ustvarjaš zvoke?
- Iz katerega materiala je izdelano tvoje zvočilo?
Učenci razvrstijo zvočila glede na prevladujoči material, iz katerega so izdelana.
Učenci, ki imajo zvočila izdelana iz enakega materiala, preizkušajo in primerjajo zvočnost svojih zvočil:V čem so si zvoki zvočil v vaši skupini podobni in v čem so si različni?
c)Raziskuj in odkrivaj
Učenci v zvezek napišejo vprašanje in svoje mnenje:Kaj misliš,
Ob rokovanju z
4. ura
Delo v dvojicah:
Učencem razdelim učni list 2»Kako nastane zvok«,kjer so napisana navodila za delo. S poskusi bodo v parih spoznavali, kako nastane zvok. Vsak učenec izpolni svoj učni list. Učence opozorim na natančno branje navodil.
d)Povej drugim
Pogovor o delu, ki so ga opravili v parih:
- Kaj sta vidva videla, slišala in čutila? Je katera dvojica videla, slišala in čutila še kaj drugega?
- Opazite pri poskusih kakšno podobnost? Kaj se je dogajalo, ko ste izpuščali zrak, ko ste zaigrali na elastiko in ko je kamenček padel v vodo?
Liste, na katerih so zapisane njihove ugotovitve, učenci prilepijo v zvezek poleg svojega mnenja o tem, kako nastane zvok. Berejo svoja mnenja in ugotovitve ter pripovedujejo o razlikah in podobnostih:Ali sta tvoja napoved, ki si jo zapisal pred izvajanjem poskusov, in ugotovitev, ki si jo zapisal po izvajanju poskusov, enaki? V čem se razlikujeta?
3. Moje telo in zvoki
a)Kakšne zvoke oddaja moje telo?
Učence povabim, da se umirijo, zaprejo oči in prisluhnejo svojemu telesu:Ali slišiš v svojem telesu kakšen zvok? Katere?
Učenci v parih poslušajo zvoke, ki jih oddaja telo sošolca, in na učnem listu 3»Kakšne zvoke oddaja sošolčevo telo?«označijo, katere zvoke so slišali in od kod so jih slišali. Izpolnjeni list prilepijo v zvezek.
Pogovor:
- Katere zvoke si slišal?
- Kaj bi vidva storila, da bi zvok slišala bolje? Ima kdo drug še kakšno drugačno idejo?
b)Zakaj lahko govorim in pojem?
Učencem zamrmram pesem »Ko si srečen«. Učenci poslušajo in povejo naslov pesmi.
Učenci pojejo pesem in jo spremljajo s ploskanjem, tleskanjem,
Znajo razložiti,
- Na kakšen način ste pri pesmi ustvarjali zvoke?
- Kaj meniš, kako pri ploskanju, tleskanju in topotanju nastane zvok?
Učencem povem, da bomo spoznali, kako nastane zvok pri govorjenju, petju, kričanju …
Učenci roko rahlo položijo na grlo. Pojejo nizko, visoko, zelo visoko. Ob petju različnih zvokov odgovarjajo na vprašanja:
- Kaj se zgodi, če pesem »Ko si srečen« zapoješ nizko?
- Se kaj spremeni, če pesem zapoješ visoko?
- Kaj se dogaja, če pesem zapoješ zelo visoko?
- Kaj misliš, kako nastane zvok pri govorjenju ali petju?
- Kaj misliš, zakaj pri visokih zvokih slabše čutiš tresenje glasilk?
Pogovor in razlaga: V grlu imamo dve glasilki. Glasilki sta zvočilo, ki omogočata govor, petje, kričanje. Glasilki se zatreseta in oddata zvok. Če sta glasilki bolj napeti in se treseta hitreje, oddajata višje zvoke. Če sta manj napeti in se treseta počasneje, oddajata nižje zvoke.
Učenci si v skupinah izmislijo novo besedilo pesmiKo si srečen in zvočno spremljavo, ki jo izvajajo s telesom. Svojo pesem predstavijo sošolcem.
Zaključni del 5. ura 1. Didaktična igra »Dirigent«.
Učenci stojijo v krogu. Eden izmed njih, POSLUŠALEC, odide iz razreda. Izmed učencev v razredu določimo nekoga, ki bo DIRIGENT. Njegova naloga je, da s svojim telesom ustvarja zvoke. Naloga ostalih učencev je, da ponavljajo gibe, ki jih izvaja dirigent. V razred povabimo učenca poslušalca. Postavi se v sredino kroga. Dirigent začne z ustvarjanjem zvokov, ostali učenci ponavljajo za njim, naloga poslušalca pa je, da ugotovi, kdo je dirigent.
2. Zanimivo je bilo, spoznal sem, naučil sem se, odkril sem …
Učenci vsak dan prejmejo evalvacijski list, ki ga izpolnijo ob zaključku dejavnosti. V zvezku, za naslovom ter začetnimi trditvami in vprašanji, izpustijo pet strani, na katere bodo vsak dan prilepili evalvacijski list.
- PRAV SEM IMEL . Si potrdil kakšno svojo trditev o zvoku?
- SPOZNAL SEM … Kaj si odkril in spoznal novega o zvoku?
- MOJE VRAŠANJE JE DOBILO ODGOVOR … Si dobil odgovor na kakšno svoje vprašanje?
- IMAM NOVO VPRAŠANJE … Imaš kakšno novo vprašanje o zvoku?
- ZANIMIVO JE BILO …, KER … Kaj ti je bilo pri današnjem delu zanimivo?
Zakaj?
- TO BI RAJE DRUGAČE … Kaj bi pri delu spremenil?
Po izpolnjevanju evalvacijskega lista učenci pripovedujejo, kar so zapisali. Njihova spoznanja in vprašanja zapisujem na plakat. Vsak učenec pove le tisto, kar učenci pred njim še niso povedali.
Didaktični material
a) Učni list 1: Kaj slišim?
KAJ SLIŠIM?
Pozorno poslušaj in obkroži slike predmetov, pojavov …, katerih zvoke si slišal. Nariši ali napiši imena predmetov, pojavov, katerih zvoke si še slišal.
b) Učni list 2: Kako nastane zvok?
KAKO NASTANE ZVOK?
Preden začneta z delom, natančno preberita navodila.
Potrebujeta: balon, lonček in elastiko, posodo in kamenček.
Poskus naj najprej naredi eden, drugi naj natančno opazuje, kaj se dogaja. Nato vlogi zamenjata.
Ko oba opravita nalogo, se pogovorita, kaj sta opazila, in svoja opazovanja zapišeta vsak na svoj list.
1. poskus:potrebuješ balon.
Napihni balon. Ustje stisni s kazalcema in palcema obeh rok. Razpotegni ga v ozko špranjo in počasi izpuščaj zrak. Opazuj, kaj se dogaja z balonom.
Kaj vidiš? Kaj slišiš? Dotakni se ga. Kaj čutiš?
2. poskus: potrebuješ lonček in elastiko.
Elastiko napni prek lončka. S prstom zabrenkaj po njej. Z roko jo še malo bolj raztegni in ponovno zabrenkaj. Opazuj, kaj se dogaja z elastiko in lončkom.
Kaj vidiš? Kaj slišiš? Dotakni se ju. Kaj čutiš?
3. poskus:potrebuješ posodo in okrogel kamenček.
Posodo do polovice napolni z vodo. V vodo zviška spusti okrogel kamenček. Opazuj, kaj se dogaja z vodo. Kaj vidiš? Kaj slišiš? Kaj čutiš?
Slike vir:http://www.google.com/imghp?hl=sl
VIDIM SLIŠIM ČUTIM
BALON
LONČEK IN ELASTIKA
POSODA IN KAMENČEK
c) Učni list 3: Kakšne zvoke oddaja sošolčevo telo?
KAKŠNE ZVOKE ODDAJA SOŠOLČEVO TELO?
Na črte v razpredelnici vpiši ime svojega sošolca, npr. Jan.
Poslušaj zvoke v telesu svojega sošolca. V razpredelnico označi, od kod si slišal zvok v telesu svojega sošolca (če si uho prislonil na njegovo telo, če si stal en korak stran ali če zvoka nisi slišal).
Ali slišiš še kakšen zvok, ki ga oddaja telo tvojega sošolca? Zapiši ga.
Ime sošolca ___________
Zvok slišim, če prislonim uho
Zvok slišim en korak
stran Zvoka ne slišim Srce
Trebuh Uho Zobje Pljuča
Izberita si en zvok, ki sta ga slišala v telesu. Kako mislita, da bi ga lahko bolje slišala? Zapišita ali narišita.
d) Evalvacijski list: Ali zvok potuje naokrog?