Za izvedbo raziskave sem uporabila strukturirano tehniko zbiranja podatkov, tj. anketni vprašalnik kombiniranega tipa (Priloga 1), ki sem ga sestavila sama. Opravljena je bila pilotska raziskava na vzorcu desetih učiteljev, s katero sem preverjala ustreznost in aktualnost zastavljenih vprašanj. Vprašalnik je vseboval šest vprašanj zaprtega in štiri vprašanja odprtega tipa. Začetna vprašanja so se nanašala na spol, delovno dobo in razred poučevanja anketirancev. Nadaljnjih šest vprašanj se je nanašalo na raziskovanje načina in pogostosti medpredmetnega načrtovanja ter izvajanja glasbene umetnosti in spoznavanja okolja, na težave in najpogostejše sodelavce pri načrtovanju in izvajanju ter na pozitivne in negativne vidike medpredmetnega povezovanja glasbene umetnosti in spoznavanja okolja.
Pri štirih anketnih vprašanjih so učitelji odgovarjali na kategorije »nikoli, redko, včasih, pogosto«, pri dveh vprašanjih pa na kategorije »da, ne, se ne morem odločiti«.
Na 17 slovenskih centralnih in podružničnih osnovnih šol sem po elektronski ali navadni pošti poslala 135 anketnih vprašalnikov. Od tega je bilo na enak način vrnjenih 90 ustrezno izpolnjenih vprašalnikov, katerih odgovore sem upoštevala v raziskavi.
Individualne podatke, zbrane z anketnim vprašalnikom, sem obdelala z opisno statistiko in so prikazani v tabelah in grafih z navedbo absolutnih (f) in odstotnih (f %) frekvenc.
7 REZULTATI RAZISKAVE Z INTERPRETACIJO
V spodaj navedenih tabelah (tabela 1, tabela 2, tabela 3) in tortnih grafikonih (graf 1, graf 2, graf 3) so prikazane osnovne informacije o anketiranih učiteljih: spol, leta delovne dobe in razred, v katerem so poučevali v šolskem letu 2013/14.
Tabela 1:Struktura vzorca glede na spol
f f %
Moški 1 1
Ženske 89 99
Skupaj 90 100
Graf 1: Struktura vzorca glede na spol
Graf 1 prikazuje spol anketiranih učiteljev, ki so sodelovali v raziskavi. Skoraj vsi anketirani so ženske (99 %) oziroma 89 je učiteljic, eden pa je moški učitelj (1 %).
1 %
99 %
Spol
Moški Ženske
Tabela 2:Struktura vzorca glede na dolžino delovne dobe
f f %
Do 10 let 19 21
11–20 let 26 29
21–30 let 36 40
Več kot 30 let 9 10
Skupaj 90 100
Graf 2: Struktura vzorca glede na dolžino delovne dobe
Graf 2 prikazuje anketirane učitelje glede na njihova leta poučevanja. Največ jih poučuje od 21 do 30 let (36 učiteljev ali 40 %), sledijo jim učitelji, ki poučujejo od 11 do 20 let (26 učiteljev ali 29 %), tistih, ki imajo do 10 let delovnih izkušenj, je bilo 21 % (19 učiteljev), najmanj pa je učiteljev, ki poučujejo več kot 30 let (9 učiteljev ali 10 %).
21 %
29 % 40 %
10 %
Delovna doba
Do 10 let 11-20 let 21-30 let Več kot 30 let
Tabela 3:Struktura vzorca glede na razred poučevanja
f f %
1. razred 45 50
2. razred 19 21
3. razred 26 29
Skupaj 90 100
Graf 3:Struktura vzorca glede na razred poučevanja
Pri grafu 3 razberemo, da 50 % anketiranih (45 učiteljev) poučuje v prvem razredu, 29 % (26 učiteljev) v tretjem razredu, najmanj (21 % ali 19 učiteljev) pa v drugem razredu osnovne šole.
Vtabeli 4je prikazano, pri katerih načinih priprave na vzgojno-izobraževalni proces (letna delovna priprava, tedenska priprava, dnevna priprava) in kako pogosto učitelji načrtujejo medpredmetno povezovanje glasbene umetnosti in spoznavanja okolja.
50 %
21 % 29 %
Razred poučevanja
1. razred 2. razred 3. razred
Tabela 4:Načini načrtovanja medpredmetnega povezovanja glasbene umetnosti in spoznavanja okolja
Nikoli Redko Včasih Pogosto Skupaj
f f % f f % f f % f f % f f %
V letni delovni pripravi 11 12 23 25 41 46 15 17 90 100
V tedenski pripravi 5 6 22 24 43 48 20 22 90 100
V dnevni pripravi 6 7 16 18 39 43 29 32 90 100
Vgrafu 4so podatki iz tabele 4 prikazani v odstotkih.
Graf 4: Načini načrtovanja medpredmetnega povezovanja glasbene umetnosti in spoznavanja okolja
Iz grafa 4 je razvidno, da anketirani učitelji medpredmetno povezovanje glasbene umetnosti in spoznavanja okolja v letni delovni pripravi najpogosteje načrtujejo »včasih« (41 učiteljev ali 46 %), sledi »redko« (23 učiteljev ali 25 %), »pogosto« (15 učiteljev ali 17 %) in »nikoli«
(11 učiteljev ali 12 %). Tudi v tedenski pripravi anketirani učitelji medpredmetno povezovanje glasbene umetnosti in spoznavanja okolja najpogosteje načrtujejo »včasih« (43 učiteljev ali 48 %), »redko« (22 učiteljev ali 24 %), »pogosto« (20 učiteljev ali 22 %) in
»nikoli« (5 učiteljev ali 6 %). Prav tako je pri dnevni pripravi najvišji delež načrtovanja
»včasih« (39 učiteljev ali 43 %), sledi »pogosto« (29 učiteljev ali 32 %), »redko« (16 učiteljev ali 18 %) in »nikoli« (6 učiteljev ali 7 %).
32 %
Navedeni rezultati (graf 4) kažejo, da lahko prvo hipotezo, v kateri sem predvidevala, da anketirani učitelji medpredmetno povezovanje glasbene umetnosti in spoznavanja okolja najpogosteje načrtujejo v dnevnih pripravah na vzgojno-izobraževalni proces, potrdim.
Anketirani učitelji namreč medpredmetno povezovanje glasbene umetnosti in spoznavanja okolja v vseh treh načinih priprave na vzgojno-izobraževalni proces najpogosteje načrtujejo
»včasih« (letna priprava 46 %, tedenska priprava 48 % in dnevna priprava 43 %). Delež
»pogosto« je najvišji pri dnevnih pripravah (32 %), sledi tedenska priprava (22 %) in letna delovna priprava (17 %).
V. Štemberger (2007) meni, da je ustrezno načrtovanje eden ključnih pogojev za kakovostno in celostno izvajanje medpredmetnega povezovanja. Rezultati raziskave (prav tam), ki jo je izvedla, so pokazali, da učitelji medpredmetnih povezav ne načrtujejo, ampak jih uresničujejo spontano, ko se za to pokaže možnost.
Poudariti je potrebno, da je za kakovostno in celostno izvajanje medpredmetnih povezav glasbene umetnosti in spoznavanja okolja le-te potrebno načrtovati tako v letni delovni pripravi, kot tudi v tedenski in dnevni pripravi. Avtorji (Štemberger, 2007; Sicherl Kafol, 2007, 2015; Kolar idr., 2011) še posebej poudarjajo pomen načrtovanja v letni delovni pripravi. Za načrtovanje v le-tej mora učitelj dobro poznati učne cilje, postopke in vsebine različnih predmetov (prav tam). Vendar pa medpredmetnega povezovanja tudi ni vedno potrebno in smiselno načrtovati in izvajati. Pogostost povezovanja namreč še ne pomeni kakovosti povezovanja. Z nepotrebnim povezovanjem učitelj zabriše avtonomijo posameznih predmetnih področij, kar škoduje vzgojno-izobraževalnemu procesu (Sicherl Kafol, 2007, 2015).
V tabeli 5 je prikazano, pri katerih vzgojno-izobraževalnih načinih (redni pouk, dnevi dejavnosti, šola v naravi, projekti) in kako pogosto učitelji izvajajo medpredmetno povezovanje glasbene umetnosti in spoznavanja okolja.
Tabela 5:Načini izvajanja medpredmetnega povezovanja glasbene umetnosti in spoznavanja okolja
Nikoli Redko Včasih Pogosto Skupaj
f f % f f % f f % f f % f f %
V okviru rednega pouka 2 2 17 19 46 51 25 28 90 100
Na dnevih dejavnosti 2 2 22 24 49 55 17 19 90 100
V šoli v naravi 14 15 16 18 25 28 35 39 90 100
V okviru projektov 9 10 15 17 42 47 24 26 90 100
Vgrafu 5so podatki iz tabele 5 prikazani v odstotkih.
Graf 5:Načini izvajanja medpredmetnega povezovanja glasbene umetnosti in spoznavanja okolja
Iz grafa 5 razberemo naslednje rezultate raziskve: učitelji medpredmetne povezave glasbene umetnosti in spoznavanja okolja najpogosteje izvajajo »včasih« in »pogosto«: pri rednem pouku skupaj 79 % ali 71 učiteljev, na dnevih dejavnosti skupaj 74 % ali 66 učiteljev, pri projektih skupaj 73 % ali 66 učiteljev in v šoli v naravi skupaj 67 % ali 60 učiteljev. Odstotek anketiranih učiteljev, ki medpredmetne povezave glasbene umetnosti in spoznavanja okolja pri vseh vzgojno-izobraževalnih načinih dela izvajajo »redko« oz. jih ne izvajajo »nikoli«, je naslednji: v šoli v naravi skupaj 33 % (30 učiteljev), v okviru projektov skupaj 27 % (24 učiteljev), na dnevih dejavnosti skupaj 26 % (24 učiteljev) in pri rednem pouku skupaj 21 % (19 učiteljev).
Na podlagi navedenih rezultatov (graf 5), potrjujem drugo hipotezo raziskave, v kateri sem predvidevala, da anketirani učitelji medpredmetno povezovanje glasbene umetnosti in spoznavanja okolja izvajajo pri vseh zgoraj navedenih vzgojno-izobraževalnih načinih dela (redni pouk, dnevi dejavnosti, šola v naravi, projekti). Podatki namreč prikazujejo visok odstotek anketiranih učiteljev, ki medpredmetno povezovanje glasbene umetnosti in spoznavanja okolja »pogosto« in »včasih« izvajajo pri rednem pouku, dnevih dejavnosti, v šoli v naravi in v okviru projektov.
Učitelji so navedli tudi druge načine dela, pri katerih izvajajo medpredmetno povezovanje glasbene umetnosti in spoznavanja okolja: ob začetku dneva v jutranjem krogu, v delavnicah za starše, pri dodatnem pouku in interesnih dejavnostih.
Raziskovalci (Štemberger, 2007; Skribe Dimec, 2011) poudarjajo, da je za učence primerneje, da nova znanja pridobivajo pri kompleksnejših načinih dela, kot so dnevi dejavnosti, šola v naravi in projekti. S temi načini dela lažje udejanjamo večje, bolj poglobljene in sistematično načrtovane medpredmetne povezave. Dnevi dejavnosti, šola v naravi in projekti nudijo več časa, bolj prilagodljiv urnik in boljše povezovanje različnih učiteljev (prav tam).
V spodaj navedeni tabeli 6 so prikazane težave (teoretično znanje, medpredmetni cilji, načrtovanje in izvajanje, timsko delo, didaktični material), s katerimi se učitelji srečujejo pri medpredmetnem povezovanju glasbene umetnosti in spoznavanja okolja.
Tabela 6:Težave učitelja pri medpredmetnem povezovanju glasbene umetnosti in spoznavanja okolja
Nikoli Redko Včasih Pogosto Skupaj
f f % f f % f f % f f % f f %
Premalo teoretičnega znanja 24 27 37 41 25 28 4 4 90 100
Težave pri iskanju medpredmetnih povezav med cilji GUM in SPO
13 14 40 45 26 29 11 12 90 100
Pomanjkanje didaktičnega 16 18 15 17 38 42 21 23 90 100
Vgrafu 6so podatki iz tabele 6 prikazani v odstotkih.
Graf 6:Težave učitelja pri medpredmetnem povezovanju glasbene umetnosti in spoznavanja okolja
Zbrani podatki (graf 6) kažejo, da je po mnenju anketiranih učiteljev njihovo teoretično znanje o medpredmetnem povezovanju glasbene umetnosti in spoznavanja okolja ustrezno.
Navajajo namreč, da imajo s premalo teoretičnega znanja o medpredmetnem povezovanju težave »redko« (41 % ali 37 učiteljev). To potrjuje tudi podatek, da je visok tudi delež tistih anketiranih učiteljev, ki se s težavami pri teoretičnem znanju o medpredmetnem povezovanju glasbene umetnosti in spoznavanja okolja srečujejo »včasih« (28 % ali 25 učiteljev) ali pa »nikoli« (27 % ali 24 učiteljev). Majhen (4 % ali 4 učitelji) je delež tistih, ki imajo s teoretičnim znanjem o medpredmetnem povezovanju glasbene umetnosti in spoznavanja okolja težave »pogosto«. Temeljni pogoj za uspešno izpeljavo medpredmetnega povezovanja je po B. Sicherl Kafol (2007, 2015) strokovna in didaktična usposobljenost učiteljev za načrtovanje in izvajanje tovrstnega pristopa.
Povezovanje učnih ciljev glasbene umetnosti in spoznavanja okolja povzroča anketiranim učiteljem težave »redko« (45 % ali 40 učiteljev) in »včasih« (29 % ali 26 učiteljev). 14 % (13 učiteljev) je tistih anketiranih učiteljev, ki »nikoli« nimajo težav s povezovanjem učnih
23 %
Težave pri konkretnem načrtovanju in izvajanju
Težave pri iskanju medpredmetnih povezav med cilji GUM in SPO
Premalo teoretičnega znanja
Nikoli Redko Včasih Pogosto
anketiranih učiteljev. Za ustrezno načrtovanje in izvajanje medpredmetnih povezav je potrebno, da učitelj dobro pozna učne cilje, postopke in vsebine predmetov (Sicherl Kafol, 2015), ki jih bo medpredmetno povezoval. V učnih načrtih so zapisane le nekatere medpredmetne povezave, zato ima učitelj pri povezovanju učnih ciljev, postopkov in vsebin različnih učnih predmetov veliko svobode. Prepozna jih lahko tudi tam, kjer po učnem načrtu niso predvidene. Kakovost medpredmetnih povezav je torej odvisna tudi od tega, v kolikšni meri jih je učitelj pripravljen poiskati in povezati (Štemberger, 2007; Sicherl Kafol 2015).
S konkretnim načrtovanjem in izvajanjem medpredmetnega povezovanja glasbene umetnosti in spoznavanja okolja imajo anketirani učitelji težave »redko« (43 % ali 39 učiteljev), »včasih« (31 % ali 28 učiteljev), »nikoli« (20 % ali 18 učiteljev) in »pogosto« (6
% ali 5 učiteljev).
Zbrani rezultati raziskave kažejo, da so učitelji pripravljeni na timsko sodelovanje. S pomanjkanjem pripravljenosti sodelavcev za timsko sodelovanje se učitelji soočajo »redko«
(43 % ali 39 učiteljev) ali pa s tem »nikoli« (41 % ali 37 učiteljev) nimajo težav. »Včasih«
ima s tem težave 15 % ali 13 anketiranih učiteljev in le 1 anketirani učitelj (1 %) se »pogosto«
srečuje z nepripravljenostjo sodelavcev za timsko delo. Avtorici V. Štemberger (2007) in B.
Sicherl Kafol (2007, 2015) pri medpredmetnem povezovanju poudarjata timsko delo in sodelovanje učiteljev različnih učnih predmetov. Pri timskem sodelovanju je pomembna odprta in konstruktivna komunikacija. Timsko načrtovanje vodi v dogovor učiteljev o ciljih, načinih, postopkih in vsebinah poučevanja (Sicherl Kafol, 2015; povz. po: Drake 1998).
Nekoliko večji je odstotek učiteljev, ki imajo težave s pomanjkanjem didaktične opreme:
»včasih« (42 % ali 38 učiteljev), »pogosto« (23 % ali 21 učiteljev), »nikoli« (18 % ali 16 učiteljev) in »redko« (17 % ali 15 učiteljev). Tudi N. Razpet in M. Čepič (2008) opozarjata, da so ustrezni didaktični pripomočki problem. Menita, da je šole potrebno bolje opremiti z didaktičnimi pripomočki in v šolah urediti prostore, namenjene didaktični opremi. Izbira, primernost in količina didaktične opreme so v veliki meri odvisne od posamezne šole pa tudi vsakega posameznega učitelja, njegove lastne domiselnosti in kreativnosti pri izbiri in izdelavi potrebnih didaktičnih sredstev za medpredmetno povezovanje glasbene umetnosti in spoznavanja okolja. Za pozitivno in uspešno rešitev se je izkazala izposojevalnica
2007, 2009). Učitelji so si ves material, ki je bil namenjen izvajanju dejavnosti, lahko izposodili v izposojevalnici pripomočkov (Razpet in Čepič, 2008).
Na podlagi zbranih rezultatov (graf 6), zavračam tretjo hipotezo raziskave, ki predvideva, da se anketirani učitelji pri medpredmetnem povezovanju glasbene umetnosti in spoznavanja okolja pogosto soočajo z različnimi težavami (premalo teoretičnega znanja, prepoznavanje medpredmetnih povezav med cilji glasbene umetnosti in spoznavanja okolja, težave pri konkretnem načrtovanju in izvajanju medpredmetnih povezav, pomanjkanje pripravljenosti sodelavcev za timsko delo, pomanjkanje didaktične opreme). Menim, da se anketirani učitelji pri načrtovanju in izvajanju medpredmetnih povezav glasbene umetnosti in spoznavanja okolja sicer soočajo z omenjenimi težavami, vendar ne pogosto.
Drugih težav anketirani učitelji ne omenjajo, dopisali so le eno. Menijo, da medpredmetni način poučevanja glasbene umetnosti in spoznavanja okolja zahteva zelo veliko energije in časa.
V spodaj navedeni tabeli 7so prikazani sodelavci (učitelji prvega triletja, učitelji glasbene umetnosti, učitelji naravoslovja, strokovni delavci šole, drugi delavci šole, zunanji sodelavci), s katerimi anketirani učitelji timsko sodelujejo.
Tabela 7:Timsko delo pri medpredmetnem povezovanju glasbene umetnosti in spoznavanja okolja
Nikoli Redko Včasih Pogosto Skupaj
f f % f f % f f % f f % f f %
Sam 3 3 16 18 28 31 43 48 90 100
Z drugimi učitelji prvega triletja
6 7 21 23 36 40 27 30 90 100
Z učitelji glasbene umetnosti
44 49 32 36 13 14 1 1 90 100
Z učitelji naravoslovja 58 64 25 28 7 8 0 0 90 100
S strokovnimi delavci šole 64 71 22 25 4 4 0 0 90 100
Z drugimi delavci šole 75 84 7 8 4 4 4 4 90 100
Z zunanjimi sodelavci 56 62 12 13 21 24 1 1 90 100
Vgrafu 7so podatki iz tabele 7 prikazani v odstotkih.
Graf 7:Timsko delo pri medpredmetnem povezovanju glasbene umetnosti in spoznavanja okolja
Kljub temu, da so učitelji navedli (graf 6), da večinoma nimajo težav s pripravljenostjo sodelavcev za timsko delo, zbrani podatki (graf 7) kažejo, da medpredmetno povezovanje glasbene umetnosti in spoznavanja okolja še vedno najpogosteje načrtujejo in izvajajo sami (48 % ali 43 učiteljev). 40 % anketirancev (36 učiteljev) jih »včasih« načrtuje v timu z drugimi učitelji prvega triletja. »Redko« anketirani učitelji medpredmetne povezave glasbene umetnosti in spoznavanja okolja načrtujejo in izvajajo z učitelji glasbene umetnosti (36 % ali 32 učiteljev), z učitelji naravoslovja (28 % ali 25 učiteljev), s strokovnimi delavci šole (25 % ali 22 učiteljev), z drugimi delavci šole (8 % ali 7 učiteljev) in z zunanjimi sodelavci (13 % ali 12 učiteljev). Visok je odstotek anketiranih učiteljev, ki pri medpredmetnem povezovanju glasbene umetnosti in spoznavanja okolja »nikoli« ne sodelujejo z drugimi delavci šole (84 % ali 75 učiteljev), s strokovnimi delavci šole (71 % ali 64 učiteljev), z učitelji naravoslovja (64 % ali 58 učiteljev), z zunanjimi sodelavci (62 % ali 56 učiteljev) ali z učitelji glasbene umetnosti (49 % ali 44 učiteljev). Tisti anketirani Z drugimi učitelji prvega triletja Sam
Nikoli Redko Včasih Pogosto
4 % ali 4 učitelji, »pogosto« 4 % ali 4 učitelji), so navedli vzgojiteljico v prvem razredu, učiteljico podaljšanega bivanja ali drugo učiteljico v razredu, knjižničarko in učitelja tehničnega pouka. Med zunanjimi sodelavci (»redko« 13 % ali 12 anketirancev, »včasih« 24
% ali 21 anketirancev, »nikoli« 1 % ali 1 anketiranec), ki sodelujejo z učiteljem pri medpredmetnem povezovanju glasbene umetnosti in spoznavanja okolja, so bili omenjeni strokovni sodelavci v centrih šolskih in obšolskih dejavnosti, starši, učenci drugega triletja, študentje na pedagoški praksi, strokovnjaki z različnih področij (izdelovalci ljudskih glasbil, učitelji ljudskih plesov, različni glasbeniki) in Zavod za vzgojo v cestnem prometu.
Na podlagi navedenih rezultatov (graf 7), ki kažejo, da je pri medpredmetnem povezovanju glasbene umetnosti in spoznavanja okolja sodelovanje anketiranih učiteljev z različnimi drugimi sodelavci skromno, zavračam četrto hipotezo raziskave, v kateri sem predvidevala, da učitelji pri medpredmetnem načrtovanju in izvajanju glasbene umetnosti in spoznavanja okolja timsko pogosto sodelujejo z drugimi sodelavci (drugi učitelji prvega triletja, učitelji glasbene umetnosti, učitelji naravoslovja, strokovni delavci šole, drugi delavci šole, zunanji sodelavci). Menim namreč, da je za kakovostno in celostno uresničevanje medpredmetnih povezav glasbene umetnosti in spoznavanja okolja potrebno bolj pogosto timsko sodelovanje učitelja in drugih sodelavcev.
Pri medpredmetnem povezovanju, ki gradi in povezuje mrežo različnih znanj, sposobnosti in spretnosti, so pomembni tudi sodelavci, ki pri načrtovanju in izvajanju medpredmetnih povezav glasbene umetnosti in spoznavanja okolja sodelujejo z učiteljem in učenci.
Sodelavci, ki imajo izkušnje in znanja z različnih področij, v medpredmetni način poučevanja in učenja glasbene umetnosti in spoznavanja okolja vnašajo celostnost. To učencem z vidika povezovanja pojmov in procesov prinaša možnost za bolj kakovosten napredek na afektivnem, kognitivnem in psihomotoričnem področju razvoja.
Vtabeli 8so prikazana mnenja učiteljev o tem, kako medpredmetno povezovanje glasbene umetnosti in spoznavanja okolja vpliva na učni razvoj učencev (motivacija, aktivnost, ustvarjalnost, samostojnost, celostni razvoj, uporabno in trajno znanje).
Tabela 8:Vpliv medpredmetnega povezovanja glasbene umetnosti in spoznavanja okolja
Večja aktivnost in vključenost v VIP 76 85 2 2 12 13 90 100 Večja ustvarjalnost in samostojnost 61 68 5 5 24 27 90 100
Celostni razvoj 76 84 0 0 14 16 90 100
Bolj uporabno in trajno znanje 62 69 1 1 27 30 90 100
Vgrafu 8so podatki iz tabele 8 prikazani v odstotkih.
Graf 8:Vpliv medpredmetnega povezovanja glasbene umetnosti in spoznavanja okolja na učni razvoj učencev
Zbrani podatki (graf 8) prikazujejo, da anketirani učitelji najvišje vrednotijo večjo motivacijo učencev za delo (91 % ali 82 učiteljev). 85 % ali 76 anketiranih učiteljev je mnenja, da se pri medpredmetnem povezovanju glasbene umetnosti in spoznavanja okolja učenci bolj aktivno vključujejo vzgojno-izobraževalni proces in se celostno razvijajo (84 % ali 76 učiteljev). Uporabnejše in trajnejše znanje pri učencih je opazilo 69 % ali 62 učiteljev, večjo ustvarjalnost in samostojnost pri učencih pa je potrdilo 68 % ali 61 učiteljev.
30 %
Bolj uporabno in trajno znanje Celostni razvoj Večja ustvarjalnost in samostojnost Večja aktivnost in vključenost v VIP Večja motivacija za delo
Da Ne Se ne morem odločiti
Na podlagi zbranih rezultatov (graf 8) potrjujem peto hipotezo. V njej sem predvidevala, da so učenci z medpredmetnim pristopom učenja glasbene umetnosti in spoznavanja okolja aktivnejše vključeni v vzgojno-izobraževalni proces, kar jih bolj motivira, razvija njihovo samostojnost in ustvarjalnost, jim zagotavlja bolj uporabno in trajno znanje ter jih celostno razvija.
Anketirani učitelji so navedli še ostale pozitivne vidike medpredmetnega povezovanja glasbene umetnosti in spoznavanja okolja, povezane z učenci:
- učenci bolje povezujejo stvari, jih lažje usvojijo in predvsem razumejo;
- lažje in boljše je razumevanje naravoslovnih in glasbenih vsebin;
- delo je zanimivejše in pestrejše;
- posamezne teme spoznavanja okolja (zvok, iz česa je kaj, kako se oglašajo živali, merjenje …) so zelo povezane z vsebinami glasbene umetnosti in s povezovanjem učencem lažje predstavljive in razumljive;
- na ta način se učenci navajajo celostnega pristopa k stvarem;
- širina pridobljenega znanja je večja;
- učenci razvijajo vse čute, kar vodi v bolj vsestransko razvite osebnosti;
- učenci ne gledajo na določeno dogajanje le z enega vidika, ampak smiselno povezujejo spoznanja enega predmeta z drugim predmetom – pozitivni transfer;
- čas je izkoriščen bolj smotrno.
Izkušnje raziskovalcev medpredmetnega povezovanja (Sicherl Kafol, 2007, 2015;
Štemberger, 2007) kažejo, da medpredmetno povezovanje pri učencih spodbuja in razvija interes in motivacijo za učenje, večje razumevanje in uporabo znanj, povezovanje učnih spretnosti z različnih predmetnih področij, večjo samostojnost, ustvarjalnost in samozavest ter aktivnejše sodelovanje v vzgojno-izobraževalnem procesu.
V tabeli 9 je prikazano, kako medpredmetno povezovanje glasbene umetnosti in spoznavanja okolja vpliva na osebni in profesionalni razvoj učitelja (pedagoški izziv, timsko načrtovanje, nepotrebno delo, kakovosten vzgojno-izobraževalni proces, osebna rast).
Tabela 9:Vpliv medpredmetnega povezovanja glasbene umetnosti in spoznavanja okolja
Izziv za moje pedagoško delo 65 72 10 11 15 17 90 100
Preveč časa namenjenega timskemu načrtovanju
13 15 56 62 21 23 90 100
Priložnost za timsko načrtovanje in izvajanje
66 73 8 9 16 18 90 100
Dodatno nepotrebno delo 2 2 71 79 17 19 90 100
Možnost bolj kakovostnega VIP 77 86 0 0 13 14 90 100
Priložnost za osebno rast 65 72 8 9 17 19 90 100
Vgrafu 9so podatki iz tabele 9 prikazani v odstotkih.
Graf 9:Vpliv medpredmetnega povezovanja glasbene umetnosti in spoznavanja okolja na razvoj učitelja
Zbrani podatki (graf 9) prikazujejo, da anketirani učitelji z medpredmetnim načinom dela načrtujejo bolj kakovosten vzgojno-izobraževalni proces (86 % ali 77 učiteljev). Pri medpredmetnem povezovanju glasbene umetnosti in spoznavanja okolja anketirani učitelji visoko cenijo timsko načrtovanje in izvajanje (73 % ali 66 učiteljev). To potrjujejo tudi s
19 % Priložnost za timsko načrtovanje in
izvajanje
Preveč časa namenjenega timskemu načrtovanju
Izziv za moje pedagoško delo
Da Ne Se ne morem odločiti
povezovanje glasbene umetnosti in spoznavanja okolja pomeni priložnost za osebno rast in izziv za njihovo pedagoško prakso (72 % ali 65 učiteljev). 79 % ali 71 anketiranih učiteljev pravi, da načrtovanje in izvajanje medpredmetnega povezovanja glasbene umetnosti in spoznavanja okolja ni nepotrebno dodatno delo.
Na podlagi navedenih rezultatov (graf 9) potrjujem šesto hipotezo, v kateri sem predvidevala, da učitelji s timskim načrtovanjem in izvajanjem medpredmetnega povezovanja glasbene umetnosti in spoznavanja okolja bolj kakovostno povezujejo posamezna predmetna področja ter s tem zagotavljajo bolj celosten vzgojno-izobraževalni proces.
Anketirani učitelji so navedli še nekatere druge pozitivne vidike medpredmetnega povezovanja:
- potreba po več izobraževanja na področju medpredmetnih povezav;
- medpredmetno povezovanje učitelje sili v dodatno izobraževanje, kar je dobro;
- učni proces se lahko razvija v čisto druge, nove smeri;
- dodatno (vendar ne nepotrebno) delo, ker so učitelji obremenjeni z mnogimi stvarmi.
Medpredmetni način poučevanja in učenja pomeni za učitelja spremembo tako na osebnem področju, v načinu njegovega razmišljanja, kot tudi na strokovnem področju delovanja. Ko učitelj v svoje osebno in strokovno delovanje vnese spremembo, je potrebno, da sprememba postane del njegovega razmišljanja (Razdevšek Pučko, 1993; Sicherl Kafol, 2007, 2015).
Za vnašanje novosti in sprememb v vzgojno-izobraževalni proces potrebujejo učitelji teoretično in praktično izpopolnjevanje. B. Sicherl Kafol (2007) in V. Štemberger (2007) poudarjata, da je za načrtovanje in izvajanje medpredmetnega povezovanja potrebno usposabljanje učiteljev. V prvi vrsti je nujna zavest učiteljev o potrebnosti medpredmetnega povezovanja; kaj medpredmetne povezave sploh so, katere vsebine lahko medpredmetno povezujemo in kako medpredmetne povezave načrtujemo. V nadaljevanju pa je potrebno preverjati nova spoznanja v praksi in iz tega izhajajoče kontinuirano in vseživljenjsko
Za vnašanje novosti in sprememb v vzgojno-izobraževalni proces potrebujejo učitelji teoretično in praktično izpopolnjevanje. B. Sicherl Kafol (2007) in V. Štemberger (2007) poudarjata, da je za načrtovanje in izvajanje medpredmetnega povezovanja potrebno usposabljanje učiteljev. V prvi vrsti je nujna zavest učiteljev o potrebnosti medpredmetnega povezovanja; kaj medpredmetne povezave sploh so, katere vsebine lahko medpredmetno povezujemo in kako medpredmetne povezave načrtujemo. V nadaljevanju pa je potrebno preverjati nova spoznanja v praksi in iz tega izhajajoče kontinuirano in vseživljenjsko