Dan in datum: 3. dan Razred: 3. Vrsta dneva dejavnosti: tehniški dan Učna enota: Zvok Kraj izvedbe: učilnica in okolica šole
Učna tema: ZNAM IZDELATI GLASBILO?
Učni cilji
Glasbena umetnost Učenci:
- pozorno poslušajo, spoznavajo in primerjajo različne zvoke.
Spoznavanje okolja Učenci:
- znajo primerjati zvočnost različnih materialov;
- znajo oblikovati preprost načrt za izdelavo glasbila;
- znajo izdelati uporabno glasbilo.
Medpredmetni cilji Učenci:
- ob rokovanju z različnimi materiali razvijajo grobo in finomotoriko.
Učne oblike
Individualna, skupinska, frontalna, delo v parih.
Učne metode
- Verbalno-tekstualne metode: metoda razlage, metoda pogovora, metoda dela z besedilom.
- Laboratorijsko-eksperimentalne metode: metoda primera.
- Metode izvajanja: petje, demonstracija in posnemanje igranja na otroška glasbila.
- Metode poslušanja:poslušanje, prepoznavanje in primerjanje zvokov.
- Metode ustvarjanja:poustvarjalno petje, poustvarjalno igranje na otroška glasbila, izmišljanje ritmičnih vsebin.
Didaktični material
a) Primer načrta za izdelavo glasbila.
b) »Glasbena zgodba«.
- Glasbila (kinderjajčki, kartonaste škatlice, riž, pesek, grah, kaša).
- Vreča z različnimi materiali.
Literatura
Ardley, N. (1990). Glasbila. Murska Sobota: Pomurska založba.
Ardley, N. (1996). Spoznavajmo znanost. Zvok. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Blatnik, R. (1998). Projektno učno delo. Izdelava in uporaba ljudskih glasbil pri pouku na razredni stopnji. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Drew, H. (1995). Moja prva velika knjiga o glasbilih. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Đurđevič, J. (2000). Projektno učno delo: Izdelava in uporaba preprostih glasbil na razredni stopnji. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Gruden, K. (2007). Didaktični pristopi k izdelavi preprostih ljudskih glasbil na razredni stopnji.
Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Käfer, M. (2000). Z Orffom med otroke, 1, Sončna trata. Ljubljana: Hemit.
Kalan, P. (1997). Skladbe za Orffov instrumentarij. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Kralj, B. (2001). Z Orffom med otroke, 2, Andili bandili. Ljubljana: Hemit.
Searle-Barnes, B. (1996). Ta čudoviti zvok. Ljubljana: Jutro.
Taylor, B. in Ferbar, J. (1991). Zvok. Murska Sobota: Pomurska založba.
Topić, M. (2002). Tehniški dnevi v 9-letki: izdelava in uporaba glasbil v 1. in 2. razredu osnovne šole: »od ideje do izdelka«. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška
fakulteta.
Turnšek, H. (2001). Otroški ljudski instrumenti. Katarina: revija za kreativno poučevanje, let. 7, št. 2, str. 20–22.
URA DEJAVNOSTI CILJI
Uvodni del 1., 2.
ura
1. Čigavo glasbilo ima enak zvok kot moje?
Pripravljenih je 24 glasbil: 3 kinderjajčki z rižem, 3 kinderjajčki s peskom, 3 kinderjajčki z grahom, 3 kinderjajčki s kašo, 3 kartonaste škatlice z rižem, 3 kartonaste škatlice s peskom, 3 kartonaste škatlice z grahom, 3 kartonaste škatlice s kašo. Vsak učenec dobi svoje glasbilo.
Z »igranjem« na glasbilo in poslušanjem zvoka, ki ga glasbilo oddaja, učenci poiščejo dva sošolca, ki imata enako glasbilo. Učenci se zberejo v skupine glede na to, kakšen zvok oddajajo njihova glasbila.
- Kako bi opisali zvok, ki ga oddajajo glasbila vaše skupine?
- Kaj menite, katera snov v vaših glasbilih ustvarja zvok?
- Kako nastane zvok v vaših glasbilih?
- Ali mislite, da je snov, ki ustvarja zvok v vaših glasbilih, še v kakšnih drugih glasbilih?
- V čem se razlikujeta in v čem sta si podobna zvoka, ki ju oddajata npr. kinderjajček z rižem in kartonasta škatlica z
Znajo primerjati zvočnost različnih materialov.
- Zakaj npr. zvok riža v kinderjajčku in zvok riža v kartonasti škatlici nista čisto enaka?
Učenci, katerih glasbila imajo enako snov (npr. vsi kinderjajčki in vse škatlice z rižem), se zberejo v skupino. V skupini izberejo znano pesem, jo zapojejo in spremljajo z glasbili.
Osrednji del
3., 4.
ura
1. »Zvočni« detektiv
Učenci na sprehodu po okolici šole izpolnjujejo dve nalogi:
a)Kaj slišim in od kod prihaja zvok?
Učenci sledijo poti, ki je vrisana na zemljevidu»Kaj slišiš in od kod prihaja zvok?«, in na poti poslušajo zvoke. Predmete, živali, prevozna sredstva, ljudi ..., ki so oddajali zvoke, vrišejo ali vpišejo na zemljevid.
Narišejo ali napišejo jih tja, od koder so zvoki prišli (levo, desno, zgoraj, spodaj).
b)Zvočila narave
V naravi učenci poiščejo kakšen predmet, ki oddaja zvoke ali bi ga lahko uporabili pri izdelavi preprostega glasbila.
Po opravljenih nalogah sledi pogovor v skupinah:
- Katere zvoke so slišali člani vaše skupine?
- Koliko različnih zvokov ste slišali?
- Ste enak zvok slišali vsi na istem kraju?
Vsaka skupina oblikuje preglednico zvokov, ki so jih slišali njeni člani (katere zvoke so slišali in koliko jih je slišalo posamezni zvok).
Skupine primerjajo preglednice:
- Kateri zvok je slišalo največ učencev?
- Kateri zvok je slišalo najmanj učencev?
Učenci izpolnjeni zemljevid nalepijo v zvezek.
2. Kaj lahko uporabim za izdelavo glasbila?
a)Ugani, kaj se skriva
V vreči je zbranih nekaj predmetov (ključi, šilček, pisalo…). Učenci s tipanjem ugotavljajo, kateri predmeti so to.
b)Predstavi svoje materiale
Učenci razvrščajo predmete, ki so jih prinesli od doma ali našli v okolici šole, glede na prevladujoče materiale, iz katerih so izdelani, in jih predstavijo:
- Iz katerega materiala so predmeti, ki si jih našel in prinesel?
- Na kakšen način z njimi ustvarjaš zvoke?
3. Postani izdelovalec glasbil a)Potrebuješ načrt
- Kaj potrebuješ za izdelavo preprostega uporabnega glasbila?
- Kaj bi napisal v načrt za izdelavo preprostega uporabnega glasbila?
Učencem predstavim načrt za izdelavo glasbila ali kakšnega drugega predmeta; načrt vsebuje potrebne materiale, postopek dela in skico.
Učenci napišejo načrt za izdelavo preprostega uporabnega glasbila. Pri zapisu načrta si pomagajo z literaturo, v kateri so primeri načrtov za izdelavo različnih stvari.
b)Izdelaj in uporabi glasbilo
Učenci individualno izdelajo preprosto uporabno glasbilo. Glasbilo poimenujejo in ga narišejo. Preizkušajo njegovo zvočnost in napišejo, kako pri njihovem glasbilu nastane zvok in kakšen zvok oddaja glasbilo. Izpolnjeni načrt za izdelavo preprostega uporabnega glasbila učenci nalepijo v zvezek. Učenci, ki so imeli v uvodnem delu npr.
glasbila z rižem, se zberejo v skupino. Vsaka skupina izbere krajšo znano pesem, jo zapoje in spremlja s svojimi glasbili.
Znajo 5. ura 1. Ustvarimo glasbeno zgodbo
a)Spoznajmo zgodbo
Učencem predstavim zgodboTrije metulji.
b)Kdo so »igralci«?
Učenci pripovedujejo in zapišejo na plakat:Katere živali in rastline nastopajo v zgodbi? Katere vremenske pojave srečamo v zgodbi?
c)Izberite »glasbenike«
Zgodbo še enkrat preberem. Naloga učencev je, da pozorno poslušajo in premislijo,
d)Zaigrajte »glasbeno zgodbo«
Učenci si razdelijo vloge in zaigrajo.
- Učenec »pripovedovalec«: pripoveduje ali bere zgodbo.
- Učenci »igralci«: vsak predstavlja eno rastlino, eno žival ali en vremenski pojav. Učenci se dogovorijo, kako bodo odigrali svoje vloge (živali, rastline in vremenske pojave predstavijo npr. s sliko ali gibom).
- Učenci »glasbeniki«: za vsako glasbilo, ki predstavlja vremenski pojav, rastlino ali žival, ustvarijo in zapišejo kratko ritmično spremljavo. Ob omembi
posameznih vremenskih pojavov, rastlin ali živali zaigrajo ritmični vzorec.
2. Zanimivo je bilo, spoznal sem, naučil sem se, odkril sem …
Učenci izpolnijo evalvacijski list in v manjših skupinah pripovedujejo o svojih današnjih spoznanjih.
3. O zvoku lahko spoznam in se naučim še več … Domača naloga:
Učenci v različnih virih (pisnih, elektronskih) poiščejo podatke in slike o Carlu Orffu in Orffovih glasbilih. Zbrani material in informacije nalepijo in zapišejo v zvezek.
Didaktični material
a) Primer načrta za izdelavo glasbila
Slika vir:http://stari.karitas.si/klimatske/2_serija/VRTEC%20IG/index.htm
IZDELAVA PREPROSTEGA BRENKALA Potrebuješ:
- različne plastične posode in škatle iz kartona, - različne velikosti in debeline elastičnih gumic, - trzalico.
Izdelava:
Na posodo ali škatlo napni različne debeline elastik in preizkušaj zvok.
Slika:
Preizkušanje glasbila:
Ugotovi, kdaj je zvok nižji in kdaj višji. Razmisli o vseh možnostih, kako dobiti različno višino in barvo tona.
Primer:
Debelejša kot je elastika, _______________________________ je ton.
Tanjša kot je elastika, __________________________________ je ton.
Večja kot je posoda, ___________________________________ je ton.
Manjša kot je posoda, __________________________________ je ton.
Kaj misliš, ali na ton vpliva še kaj drugega?
_____________________________________________________________________
_
b) »Glasbena zgodba«
Prirejeno po:http://www.pef.um.si/content/Studij/1stopnja/E_studijska_gradiva/Denac/Primeri_didakticnih_enot_2012.pdf TRIJE METULJI
V sončnem dopoldnevu so se na trati poigravali trije metulji: beli (zvočna slika), rdeči (zvočna slika) in rumeni (zvočna slika). Plesali so med travami (zvočna slika) in sedali zdaj na to zdaj na drugo cvetico (zvočna slika). Tako lepo jim je bilo, da se niso utrudili. Nebo pa je prekril črn oblak (zvočna slika) in padle so dežne kaplje (zvočna slika). Metulji so hiteli domov, toda hišna vrata so bila zaprta in morali so ostati na dežju. Zmeraj težja in težja so bila njih pisana krilca. Poleteli so k marjetici (zvočna slika) in rekli: „Ljuba marjetica, odpri nam svoje cvetne liste, da ne bomo čisto premočeni.“ Marjetica je odvrnila: „Belega metulja že vzamem, vaju pa ne.” Bel metulj (zvočna slika) je dejal: „Če nočeš vzeti še mojih dveh bratcev, tudi jaz ne maram tvojega zavetišča. Raje bomo vsi trije premočeni, kot da bi eden zapustil druga dva.“
Deževalo je in deževalo (zvočna slika), pa so poleteli k tulipanu (zvočna slika) in rekli: „Tulipan, odpri nam svojo cvetno hišico, da se bomo varno skrili pred dežjem.“ Tulipan je dejal: „Odprem jo rdečemu, rumenemu in belemu metuljčku pa ne.“ Rdeč metulj je dejal: „Če ne sprejmeš mojih dveh bratcev potem tudi jaz ne maram tvojega varstva.“ Še vedno je deževalo (zvočna slika) in poleteli so k rumeni narcisi (zvočna slika) in rekli: „Draga narcisa, odpri nam cvetne liste, da ne bomo premočeni.“ Narcisa je odvrnila: „ Rumenega metulja že vzamem, vaju pa ne.“
Rumeni metulj je dejal: „ Če nočeš vzeti mojih dveh bratcev, tudi jaz ne maram tvojega zavetišča.“ Žalostni metulji so čisto premočeni posedli na trato. Sonce za oblaki (zvočna slika) pa je slišalo, kar so se pogovarjali trije bratci metulji (zvočna slika). Prepodilo je dežni oblak in toplo zasijalo nad Zemljo (zvočna slika). Posušilo je krilca belemu, rdečemu in rumenemu metulju (zvočna slika), da so spet plesali in se igrali do večera. Potem so poleteli domov in utrujeni zaspali. Najprej je zaspal beli metulj (zvočna slika), nato rdeči metulj (zvočna slika) in nazadnje rumeni metulj (zvočna slika).
8.5 NAČRT IZVEDBE DNEVA DEJAVNOSTI: Zvoki Orffovih glasbil in inštrumentov v