Raziskovanje

Pri človeški vrsti je želja po raziskovanju tista, ki spreminja svet.

(T. Armstrong)

Sodobni čas zahteva, da se šola trdneje poveže z življenjem. Znanje in raziskovanje naj bi vplivala na kvaliteto življenja, problemi sodobnega sveta pa naj bi bili motivacija za nadaljnje raziskovanje in iskanje znanja (Perenič in Jazbec, 1992). Pomembno pri začetnem naravoslovju in družboslovju je uvajanje otrok v metodologijo raziskovalnega dela in navajanje nanj (Skribe Dimec in Umek, 1994). Na ta način začnejo otroci s spoznavanjem raziskovalnega jezika, ki je prvi korak na poti k raziskovalni pismenosti. S tem se strinjajo tudi drugi raziskovalci (Ivanuš Grmek, Čagran in Sadek, 2009), ki menijo, da je pomembna učiteljeva naloga navajanje učencev na temeljito raziskovanje okolja. Za raziskovanje naj jim ponuja probleme, ki bodo preprosti in povezani z okoljem, v katerem živijo.

Lastna aktivnost učencev, postopno pridobivanje znanja in pomembnost vpliva že pridobljenih znanj na sprejemanje novih znanj oblikujejo konstruktivistični način poučevanja in učenja (Razpet in Čepič, 2008; Krnel, 1993), ki temelji na kognitivnem konfliktu, za katerega je v prvi vrsti pomembno soočanje otroških zamisli in novih izkušenj.

Konstruktivizem poudarja izhajanje iz otroških konceptov, predznanj in idej, ki jih otroci o nekem problemu imajo. Za tovrstni način dela je bistvenega pomena, da izhaja iz otroka in upošteva začetni nivo njegovega mišljenja (Piciga, 1995). Trdna osnova znanja namreč nastane, če so v njenem temelju osnovni pojmi. Od tod izhaja nujnost upoštevati prejšnje znanje ali odkrivati začetne pojme pred uvajanjem novih. Svoje predstave učenec med raziskovanjem preveri, dopolni ali ovrže (Nussbaum, 1989; povz. po: Krnel, 1993).

D. Piciga (1995, str. 160) predlaga učitelju naslednje tehnike za odkrivanje otroških idej:

Razlaga,npr.: Kaj povzroči noč in kaj dan? Premisli in zapiši svojo razlago.

Risanje ali dopolnjevanje risbe in razlaga, npr.: Kaj misliš, kaj se zgodi s hrano in pijačo v tvojem telesu? Nariši in zraven tudi napiši.

Spisek za preverjanje in razlaga, npr.: Katere stvari na spisku so žive, katere niso žive in katere so bile nekoč žive? Napiši tudi, zakaj si se tako odločil.

Napoved in razlaga, npr.: Na katero stran se bo prevesila tehtnica, če vsujemo sladkor v vodo? Razloži svojo napoved.

Miselni poskus in razlaga, npr.: Kamen spustim iz roke. Pade. Zakaj? Stojim na Mesecu in spustim kamen iz roke. Kaj misliš, da se zgodi? Zakaj tako misliš?

Razvrščanje kart in razlaga, npr.: Karte razporedi v dva kupčka: je žival/ni žival. Utemelji, zakaj si jih tako razporedil.

Praktična dejavnost in razlaga, npr.: Postavi žebelj na tako mesto v okolici šole (ali doma), kjer bo po tvojem mnenju najhitreje rjavel. Zakaj si se tako odločil?

Pisne izjave (trditve), npr.: Napiši pet trdilnih stavkov, ki vsebujejo besedoenergija.

Lepaki, npr.: Kako se hranijo rastline? Pogovorite se v svoji skupini in narišite lepak s svojimi zamislimi.

Nadalje učitelj načrtuje pouk glede na to, kakšni odgovori so se pojavili pri učencih.

Odkrivanju otroških idej pri konstruktivističnem načinu poučevanja in učenja po Krnel (1993, str. 57–58) sledijo:

Začetni razgovor - načrtovanje poskusa: Izhodišče temu koraku so napačni odgovori ali vprašanja, ki so ostala brez odgovora. Učitelj učencem zastavlja akcijska vprašanja in glede na to otroci po skupinah načrtujejo poskus, s katerim bi preverili postavljeno zamisel. Učitelj usmerja učence po skupinah, predvsem da bi pošteno opravljali poskuse z uporabo pripomočkov, ki so na voljo, in pazi na varnost pri eksperimentiranju.

Opravljanje poskusov: Učenci po skupinah opravljajo poskuse. Iz zbirke opreme, ki jo pripravi učitelj, si sami izberejo potrebno opremo. O poskusu napišejo kratka opažanja ali rezultat, ki ga predstavijo ostalim učencem.

Predstavljanje rezultatov poskusa, razlaga pojava:Skupine izberejo učence, ki predstavijo rezultate skupine. Učiteljeva naloga je poslušanje, dodatno pojasnjevanje tistega, kar so učenci spregledali, povezovanje različnih sklepov in vodenje razprave, ki se ob tem razvije.

Začetno misel, ki so jo preverili s poskusom, učenci zavržejo ali nadomestijo z novo, ki jo sprejmejo sporazumno.

Uporaba nove zamisli in posploševanje:Novo zamisel lahko učenci preverijo s poskusom, ki ga sami načrtujejo, ali s poskusom, ki ga demonstracijsko opravi učitelj. V razgovoru se ponovno vrnejo na staro zamisel, ki so jo imeli o določenem pojavu, na očitne razlike med staro in novo zamislijo ter na drugačen izid poskusa, če bi stara zamisel obveljala.

Dejavnosti, ki temeljijo na raziskovalnem pristopu, pri učencih krepijo radovednost, željo po opazovanju in raziskovanju, omogočajo, da poglabljajo in razširjajo znanje ter iščejo možnosti za uporabo tako pridobljenega znanja (Kobal, 1992).

Pri zastavljanju problemov ne smemo pozabiti na eno najpomembnejših načel učenja in poučevanja, ki pravi, da mora biti zahtevnost snovi čisto malo nad trenutnim miselnim nivojem učencev. Če se učencem ni potrebno pri reševanju problema nič potruditi, to ni spodbuda za njihov kognitivni razvoj. Po drugi strani pa pretežka naloga deluje na učence demotivirajoče. Če se otrok nauči kakšno zakonitost, ki je ne razume, to znanje ne more biti trajno in uporabno ter se ne poveže z drugimi spoznanji v sistemu znanj (Piciga, 1995).

Poleg kognitivnega vidika avtorji (Krnel, 1993; Piciga, 1995; Skribe Dimec, 2011) pri konstruktivističnem načinu poučevanja in učenja poudarjajo tudi individualni in socialni konflikt. Z obveznim individualnim preverjanjem pojmovanj (predhodnih predstav) izzovemo individualni konflikt. Učenec razmišlja, katere predstave o določeni stvari, pojavu ima, kaj o tem misli. Nadaljnje raziskovanje problemov v veliki meri poteka v manjših skupinah ali parih, torej v interakciji. Učenec spozna mnenja sošolcev, ki niso enaka njegovemu, in zanima ga, kdo ima prav. Prav tako ob izzvanih razpravah poteka socialna interakcija med učenci in učiteljem.

A. Pesek (1997) navaja, da je ena izmed prvih in najosnovnejših poslušalskih izkušenj za otroka raziskovanje zvoka – od kod prihaja in kako ga ustvarjamo. Z raziskovanjem zvoka povečajo svojo slišno zaznavo in občutljivost. Za proizvajanje zvoka uporabljamo lastno telo, različne snovi in glasbene instrumente.

Gotovo je eden izmed najpomembnejših ciljev današnjega vzgojno-izobraževalnega sistema vzgojiti in izobraziti učence v duhu reševanja problemov. Za učence je pomembno, da vedo, kako prepoznati problem in kako ga reševati, katero vprašanje naj zastavijo in komu naj ga zastavijo, da dobijo želeni odgovor. Pomembno je, da se naučijo dobljene odgovore kritično

raziskovalci po svojem načinu življenja in bodo v tem duhu reševali svoje vsakdanje probleme.

EMPIRIČNI DEL

5 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA IN NAMEN RAZISKAVE

5.1 RAZISKOVALNI PROBLEM IN NAMEN RAZISKAVE

Medpredmetno povezovanje je didaktični pristop, s katerim želimo vzgajati in izobraževati otroke in mlade, da bi učno okolje sprejemali in se nanj odzivali celostno. V raziskavi sem želela izvedeti, kako učitelji ta način dela načrtujejo in izvajajo v vzgojno-izobraževalnem procesu. Medpredmetno povezovanje učiteljem ponuja možnost povezovanja na vseh področjih. V tem okviru sem proučevala medpredmetno povezovanje glasbene umetnosti in spoznavanja okolja.

Zaradi kompleksnih možnosti medpredmetnega povezovanja je ta pristop v vzgojno-izobraževalnem procesu možno izvajati na več načinov. V pričujoči raziskavi me je zanimalo, na kakšen način in kako pogosto učitelji načrtujejo in izvajajo medpredmetno povezovanje glasbene umetnosti in spoznavanja okolja ter s kakšnimi težavami se pri tem srečujejo. Raziskovala sem, s kom učitelji sodelujejo pri načrtovanju in izvajanju medpredmetnih povezav glasbene umetnosti in spoznavanja okolja, ter kakšne so prednosti in pomanjkljivosti medpredmetnega pristopa.

Splošni cilj raziskave je bil preučiti, kaj menijo osnovnošolski učitelji o medpredmetnem povezovanju glasbene umetnosti in spoznavanja okolja ter v kolikšni meri, na kakšen način in s kom ga v praksi načrtujejo in izvajajo. Na podlagi splošnega cilja sem oblikovala naslednje specifične cilje.

3.1.1. Ugotoviti, na kakšen način (letna delovna priprava, tedenska priprava, dnevna priprava) in pri katerih načinih dela (redni pouk, dnevi dejavnosti, šola v naravi, projekti) učitelji načrtujejo in izvajajo medpredmetno povezovanje glasbene umetnosti in spoznavanja okolja.

3.1.2. Ugotoviti, s kakšnimi težavami se učitelji srečujejo pri medpredmetnem povezovanju glasbene umetnosti in spoznavanja okolja.

3.1.3. Ugotoviti, s katerimi sodelavci učitelji timsko načrtujejo in izvajajo medpredmetno povezovanje glasbene umetnosti in spoznavanja okolja.

3.1.4. Ugotoviti, kako medpredmetno povezovanje glasbene umetnosti in spoznavanja okolja vpliva na motivacijo, ustvarjalnost in samostojnost učencev v učnem procesu, njihovo aktivnost in vključenost v vzgojno-izobraževalni proces ter kakovost pridobljenega znanja.

3.1.5. Ugotoviti, ali učitelji s timskim načrtovanjem in izvajanjem medpredmetnega povezovanja glasbene umetnosti in spoznavanja okolja dosegajo bolj kakovosten vzgojno-izobraževalni proces.

3.1.6. Opredeliti možnosti za medpredmetno povezovanje glasbene umetnosti in spoznavanja okolja na primeru projektne oblike dela.

5.2 RAZISKOVALNE HIPOTEZE

Glede na opredeljene cilje sem postavila naslednje hipoteze:

H I: Učitelji medpredmetno povezovanje glasbene umetnosti in spoznavanja okolja najpogosteje načrtujejo v dnevnih pripravah na vzgojno-izobraževalni proces, ker pri dnevnih pripravah najhitreje povežejo določene vsebine in pojme. (3.1.1)

H II: Učitelji medpredmetno povezovanje glasbene umetnosti in spoznavanja okolja izvajajo pri vseh vzgojno-izobraževalnih načinih dela (redni pouk, dnevi dejavnosti, šola v naravi,

projekti), saj dnevi dejavnosti, šola v naravi in projekti nudijo več možnosti za medpredmetno poučevanje in učenje. (3.1.1)

H III: Učitelji se pri medpredmetnem povezovanju glasbene umetnosti in spoznavanja okolja pogosto srečujejo z različnimi težavami, ker nimajo veliko izkušenj z medpredmetnim povezovanjem. (3.1.2)

H IV: Učitelji pri medpredmetnem povezovanju glasbene umetnosti in spoznavanja okolja, zaradi posebnosti posameznih učnih predmetov, timsko pogosto sodelujejo z drugimi sodelavci. (3.1.3)

H V: Pri medpredmetnem pristopu učenja glasbene umetnosti in spoznavanja okolja, so učenci bolj aktivno vključeni v vzgojno-izobraževalni proces, zato jih ta način dela bolj motivira, razvija njihovo ustvarjalnost in samostojnost ter jim zagotavlja bolj uporabno in trajno znanje. (3.1.4)

H VI: S timskim načrtovanjem in izvajanjem medpredmetnega pristopa poučevanja glasbene umetnosti in spoznavanja okolja, učitelji bolj kakovostno povezujejo posamezna predmetna področja, in s tem zagotavljajo celosten vzgojno-izobraževalni proces. (3.1.5)

H VII: Medpredmetno povezovanje glasbene umetnosti in spoznavanja okolja je smiselno načrtovati v obliki projektnega učnega dela, saj nam ta didaktični pristop nudi bolj kompleksne in celostne možnosti za poučevanje in učenje. (3.1.6)

6 RAZISKOVALNA METODA

Pri raziskavi sem uporabila deskriptivno ali opisno metodo pedagoškega raziskovanja in z njo ugotavljala stanje na nivoju opisovanja oziroma iskanja odgovorov na vprašanja brez vzročnega razlaganja.