H. Novak, V. Žužej in V. Z. Glogovec (2009, str. 1721) v svojem delu, ki je rezultat raziskovanja projektnega učnega dela v praksi, navajajo načela, na katerih temelji projektno delo, in jih v nadaljevanju povzemam.
a) Ciljna usmerjenost
Izvajalci se z vodjo projekta dogovorijo za izvedbo projekta, izberejo temo ter se dogovorijo o končnem cilju. Dogovorijo se, kaj bodo počeli, zakaj želijo to početi, kakšen bo smisel njihovega početja, ter z določitvijo končnega cilja osmislijo svoje početje in jasno usmerijo
b) Tematsko-problemski pristop
Pri projektnem delu mora biti tema vsebinsko zaokrožena. Pomembno je, da je izbrana tema, ki se je udeleženci in vodja lotijo, udeležencem vsaj že delno znana. Navezovati se mora na njihovo predznanje. Po izboru teme in cilja se dogovorijo, kako se bodo lotili izvedbe. Pri projektnem delu gre običajno za tematsko zaokroženo vsebino, ki se navezuje na več učnih predmetov, kar pomeni, da je zaželeno in dobrodošlo tudi sodelovanje drugih pedagoških in nepedagoških delavcev.
c) Življenjskost
Pomembno je, da projektna tema izhaja iz vsakodnevnega življenja in je udeležencem znana iz njihovega vsakdana. Da bi tematika udeležence bolj pritegnila, naj bo končni cilj projekta funkcionalen, rezultati postavljenega cilja naj imajo uporabno vrednost in naj bodo za udeležence zanimivi.
d) Odprtost in prožnost
Vsebino projekta lahko črpamo iz več področij, zato pri izboru tematike udeležence spodbujamo in usmerjamo k aktivnemu sodelovanju. Če spremembe prispevajo k obogatitvi celotnega projekta, je dobrodošlo tudi delno spreminjanje ali dopolnjevanje tematike med samim potekom projekta. Odprtost in prožnost projekta potrjujeta tudi široka paleta udeležencev in časovna prilagodljivost, če je le-ta potrebna. Kadar spremembe prispevajo k obogatitvi projekta, so zaželene in priporočljive.
e) Načrtnost
Ena izmed temeljnih zahtev projektnega dela je skrbno, jasno in pregledno načrtovanje dejavnosti, postopkov in vsega ostalega, kar omogoča uresničitev postavljenega cilja. V nasprotnem primeru je nevarnost, da se projekt poruši ali zaide.
f) Spoštovanje razvojnih in individualnih razlik med udeleženci
Med osnovna načela vodenja in izvajanja projektnega dela sodi spoštovanje osebnostnih in starostnih razlik med udeleženci. Posamezniki se razlikujejo po svojih sposobnostih, interesih, potrebah, kulturnem okolju, iz katerega izhajajo, značaju, temperamentu in številnih drugih osebnostnih lastnostih. Razlike po eni strani povečujejo zahtevnost vodenja, po drugi pa omogočajo bogatejšo in pestrejšo delitev dela med posamezniki. Prispevajo tudi
g) Spodbujevalni stil dela
Ena izmed nalog vodje projekta je motiviranje udeležencev za sodelovanje, zato je pri delu pomemben spodbujevalni stil. Vodja udeležencem ne vsiljuje, lahko pa predlaga svoje zamisli, predloge, cilje in vodi razgovor tako, da jih spodbuja k razmišljanju, dajanju pobud, postavljanju vprašanj, pomislekov.
h) Poudarek na aktivnem sodelovanju udeležencev
Pri projektnem delu je pomembno, da so vsi udeleženci aktivni izvajalci pri vseh dejavnostih, in to kot predlagatelji, načrtovalci in izvajalci. Naloga vodje je, da jih motivira, spodbuja, usmerja, usklajuje njihovo delo ter budno spremlja njihovo aktivnost in razpoloženje.
i) Sinergija
PoVelikem slovarju tujk (Tavzes idr., 2002, str. 1055) je sinergija »medsebojno delovanje dveh ali več dejavnikov«. Medsebojno sodelovanje članov skupine je pri projektnem delu izrednega pomena. Glavna vez med udeleženci so zastavljeni cilji, katerih uspešno doseganje je v veliki meri odvisno od medsebojne obveščenosti in usklajenosti vseh sodelujočih.
Solidarnost, medsebojna pomoč in prijateljstvo prispevajo k dobremu počutju v skupini, krepijo občutek pripadnosti skupini ter povečujejo gotovost in samozavest med izvajanjem prejetih nalog.
j) Težišče pozornosti na procesu izvedbe projekta
Pri projektnem delu ni pomemben samo končni produkt, ampak je pomembna celotna izvedba projekta, saj je projektno delo način dela, pri katerem se udeleženci učijo misliti in delati projektno, ter učni proces, med katerim usvajajo različne strategije učenja, razvijajo interese in sposobnosti ter z lastno aktivnostjo pridobivajo izkušnje, spoznanja in znanja.
Težišče pozornosti vodje projekta je na učnem procesu oziroma na vsem, kar se dogaja med potekom projekta. Vodja spremlja reakcije udeležencev, njihovo počutje, motiviranost, medsebojne odnose, odkriva njihove interese, sposobnosti, nadarjenost, osebne karakteristike. Vpogled v celoten potek projekta in dosežene rezultate ter samorefleksija ob njegovem zaključku učencem omogočata, da kritično ovrednotijo dobre strani in pomanjkljivosti svojega dela.
k) Celostni razvoj osebnosti
Vsak človek je enkratna osebnost s posebnostmi, ki ga ločujejo od drugih ljudi. Prav tako je vsak posameznik socialno bitje, na razvoj katerega močno vpliva interakcija med njim in okoljem. Prek čutil, mišljenja in čustev človek doživlja svet okrog sebe in se nanj odziva. Za zdrav, celovit in harmoničen razvoj posameznika je pomembno, da se vse zgoraj naštete lastnosti razvijajo in prepletajo čim bolj skladno in harmonično. Projektno učno delo je didaktični postopek, ki zaradi opisanih karakteristik in načel vpliva na celostni osebnostni razvoj posameznika.
Navedena načela projektnega dela po H. Novak (1990) ločujejo projektno delo od tradicionalnega frontalnega pouka. Vendar se oba modela med seboj tudi dopolnjujeta in le z uravnoteženo izmenjavo obeh je mogoče doseči optimalno učno učinkovitost. Uspešnost in učinkovitost vzgojno-izobraževalnega procesa sta odvisni od bogastva, odprtosti in prožnosti uporabe najrazličnejših učnih oblik in metod dela.