Dan in datum: 5. dan Razred: 3.
Učna enota: Zvok Učna predmeta: GUM in SPO
Učna tema: PREDSTAVLJAMO SVOJE DELO Učni cilji
Glasbena umetnost Učenci:
- zvočno prepoznajo inštrumentalne skupine v orkestru;
- poznajo in poimenujejo pihala, trobila, godala, tolkala, brenkala in glasbila s tipkami.
Spoznavanje okolja Učenci:
- uporabljajo primerne vire in literaturo;
- izvedejo predstavitev svojega dela.
Medpredmetni cilji Učenci:
- ob rokovanju z različnimi glasbili razvijajo grobo in finomotoriko.
Učne oblike
Individualna, skupinska, frontalna.
Učne metode
- Verbalno-tekstualne metode: metoda razlage, metoda pogovora, metoda dela z besedilom.
- Ilustrativno-demonstracijske metode: metoda prikazovanja.
- Metode poslušanja: poslušanje in prepoznavanje zvokov, doživljajsko poslušanje.
- Metode ustvarjanja: ustvarjalno in poustvarjalno petje, ustvarjalno in poustvarjalno igranje na lastna in Orffova glasbila, izmišljanje besedila, izmišljanje ritmičnih vsebin.
Didaktični material
- Slike inštrumentov v orkestru (slike so že v pripravi prejšnjega dne).
- Literatura o inštrumentih v orkestru.
Literatura
Ardley, N. (1990). Glasbila. Murska Sobota: Pomurska založba.
Drew, H. (1995). Moja prva velika knjiga o glasbilih. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Helsby, G. (2010). Glasbeni inštrumenti v orkestru. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.
URA DEJAVNOSTI CILJI
Uvodni del 1. ura 1. Kateri inštrument predstavljam?
Učencem s pantomimo predstavljam igranje na posamezne inštrumentalne skupine v orkestru: pihala, trobila, godala, brenkala, tolkala, glasbila s tipkami. Učenci poimenujejo inštrument, ki ga prikazujem (npr. kitara), in povedo, na kakšen način igram na ta
inštrument (npr. brenkam). Ugotavljajo, kako se imenujejo inštrumenti, na katera brenkamo – brenkala.
Osrednji del 2., 3.
ura
1. Inštrumentalne skupine v orkestru
a)Poslušam inštrumentalne skupine v orkestru
Vsak učenec prejme sliko inštrumenta. Učenci poslušajo posnetke posameznih inštrumentalnih skupin v orkestru (pihala, trobila, godala, brenkala, tolkala, glasbila s tipkami). Ko slišijo inštrumentalno
skupino, kateri pripada inštrument na njihovi sliki, se s sošolci združijo v skupine.
b) Spoznavam inštrumentalne skupine v orkestru
- Pihala: kljunasta flavta, flavta, oboa, klarinet, saksofon, fagot.
- Trobila: trobenta, pozavna, rog, tuba.
- Godala: violina, viola, violončelo, kontrabas.
- Brenkala: kitara, harfa, citre, mandolina.
- Tolkala: boben, pavke, tamburin.
- Glasbila s tipkami: klavir, pianino, orgle, harmonika.
Učenci v skupinah poiščejo podatke na spodnja vprašanja. Pri tem si pomagajo s pripravljeno literaturo in spletnimi viri:
- Kako se imenujejo inštrumenti, ki spadajo npr. v skupino brenkal?
- Iz katerih materialov so izdelani posamezni inštrumenti?
- Na kakšen način npr. pri brenkalih ustvarjamo zvok?
- Kako pri brenkalih nastane zvok?
- Zapišite kakšno zanimivost, posebnost vaše inštrumentalne skupine.
Vsaka skupina predstavi svojo inštrumentalno skupino.
2. Koncert
a)Učenci, ki se učijo igranja na inštrument, predstavijo svoje
Zvočno
4. ura
b)Gostje glasbenikipredstavijo svoj inštrument. Učenci se preizkušajo v igranju na inštrumente.
3. Pripravljamo predstavitev projektnega tedna
a)Priprava prostora: učenci pripravijo prostor (plakati in razstava zvočil, izdelanih glasbil …).
b)Priprava predstavitve: učenci se pripravljajo na dejavnosti, s katerimi bodo predstavili projektni teden.
razvijajo grobo in finomotoriko.
Izvedejo predstavitev svojega dela.
Zaključni del 5. ura 1. Predstavitev projektnega tedna
Učenci staršem, drugim učiteljem in delavcem šole ter učencem drugih razredov z različnimi dejavnostmi in razstavo predstavijo projektni teden.
2. Pospravljanje prostora
Domača naloga:
Evalvacija projektnega tedna: učenci v obliki krajšega zapisa izrazijo svoje mnenje o poteku, dejavnostih, spoznanjih projektnega tedna (kaj in zakaj jim je bilo všeč, kaj novega, zanimivega, poučnega so spoznali, kaj in zakaj jim ni bilo všeč ...).
Starši napišejo svoje mnenje o spremljanju dela svojega otroka v času projektnega tedna in svoje vtise o predstavitvi (kaj in zakaj se jim zdi pozitivno/negativno pri tovrstnem načinu dela).
9 SKLEP
V svojem diplomskem delu sem raziskovala medpredmetno povezovanje glasbene umetnosti in spoznavanja okolja. V teoretičnem delu sem podrobneje predstavila medpredmetno povezovanje kot didaktični pristop v vzgojno-izobraževalnem procesu.
Osredotočila sem se na načrtovanje in izvajanje medpredmetnih povezav ter pomen in pozitivne vidike medpredmetnega povezovanja. Ker sem v empiričnem delu raziskovala medpredmetno povezovanje glasbene umetnosti in spoznavanja okolja, sem na tem mestu vsebinsko in ciljno izpostavila zgoraj omenjena učna predmeta, še posebej z vidika medpredmetnega povezovanja. Vzgojno-izobraževalni proces poteka v interakciji učitelja in učenca. V tem okviru sem izpostavila vloge in naloge učitelja in učenca pri
medpredmetnem povezovanju.
Namen empirične raziskave je bil ugotoviti, kaj osnovnošolski učitelji menijo o medpredmetnem povezovanju kot didaktičnem pristopu ter kakšne izkušnje imajo z medpredmetnim povezovanjem glasbene umetnosti in spoznavanja okolja.
Izsledki raziskave so pokazali, da je načrtovanje medpredmetnega povezovanja glasbene umetnosti in spoznavanja okolja pomembno za kakovostno izvajanje le-tega. Zanimalo me je, v katerem delu priprave na vzgojno-izobraževalni proces učitelji načrtujejo
medpredmetno povezovanje glasbene umetnosti in spoznavanja okolja (letna delovna priprava, tedenska priprava, dnevna priprava). Predvidevala sem (prva hipoteza), da učitelji medpredmetno povezovanje glasbene umetnosti in spoznavanja okolja najpogosteje
načrtujejo v dnevnih pripravah na vzgojno-izobraževalni proces, saj jim le-ta priprava pomeni najlažji in najhitrejši način medpredmetnega povezovanja posameznih vsebin in pojmov. Z zbranimi rezultati sem prvo hipotezo potrdila, saj so anketirani učitelji odgovorili, da medpredmetno povezovanje glasbene umetnosti in spoznavanja okolja najpogosteje načrtujejo v dnevnih pripravah na vzgojno-izobraževalni proces. Medtem ko medpredmetno povezovanje glasbene umetnosti in spoznavanja okolja v letnih in tedenskih pripravah na vzgojno-izobraževalni proces načrtujejo le včasih.
Načrtovanju medpredmetnega povezovanja glasbene umetnosti in spoznavanja okolja sledi
anketirani učitelji izvajajo medpredmetno povezovanje glasbene umetnosti in spoznavanja okolja (redni pouk, dnevi dejavnosti, šola v naravi, projekti). Predvidevala sem (druga hipoteza), da učitelji medpredmetno povezovanje glasbene umetnosti in spoznavanja okolja izvajajo pri vseh omenjenih vzgojno-izobraževalnih načinih dela, saj dnevi
dejavnosti, šola v naravi in projekti nudijo več možnosti za medpredmetno poučevanje in učenje. Odgovori anketiranih učiteljev so potrdili mojo hipotezo, saj so pokazali, da medpredmetno povezovanje glasbene umetnosti in spoznavanja okolja v veliki meri izvajajo pri vseh omenjenih vzgojno-izobraževalnih načinih dela.
Učitelji se pri svojem delu srečujejo z različnimi težavami in problemi. V nadaljevanju sem predvidevala (tretja hipoteza), da se anketirani učitelji pri medpredmetnem povezovanju glasbene umetnosti in spoznavanja okolja, zaradi neizkušenosti z medpredmetnim
povezovanjem, pogosto srečujejo z različnimi težavami, kot so: pomanjkanje teoretičnega znanja o medpredmetnem povezovanju glasbene umetnosti in spoznavanja okolja, težave pri iskanju medpredmetnih ciljev med cilji glasbene umetnosti in spoznavanja okolja, težave pri načrtovanju in izvajanju medpredmetnih povezav glasbene umetnosti in
spoznavanja okolja, pomanjkanje pripravljenosti sodelavcev za timsko delo, pomanjkanje didaktičnega materiala. Zbrani rezultati so pokazali, da se anketirani učitelji pri
načrtovanju in izvajanju medpredmetnega povezovanja glasbene umetnosti in spoznavanja okolja sicer srečujejo z omenjenimi težavami, vendar ne pogosto. Zato sem tretjo hipotezo raziskave zavrnila.
Pomemben dejavnik pri načrtovanju medpredmetnih povezav glasbene umetnosti in spoznavanja okolja so sodelavci, s katerimi učitelj timsko načrtuje in izvaja medpredmetno povezovanje. Zanimalo me je, s kom anketirani učitelji pri načrtovanju in izvajanju
medpredmetnih povezav glasbene umetnosti in spoznavanja okolja timsko sodelujejo.
Predvidevala sem (četrta hipoteza), da anketirani učitelji zaradi posebnosti posameznih učnih predmetov, pri medpredmetnem povezovanju glasbene umetnosti in spoznavanja okolja pogosto sodelujejo z drugimi sodelavci, kot so: drugi učitelji v prvem triletju, učitelji glasbene umetnosti, učitelji naravoslovja, strokovni delavci šole (psiholog, socialni delavec), drugi delavci šole (kuhar, čistilec, hišnik), zunanji sodelavci. Z zbranimi rezultati sem zavrnila četrto hipotezo, saj so le-ti pokazali, da učitelji medpredmetno povezovanje
glasbene umetnosti in spoznavanja okolja najpogostejejo načrtujejo in izvajajo sami ali z drugimi učitelji prvega triletja, redko pa z drugimi sodelavci.
Z različnimi didaktičnimi pristopi želimo pozitivno vplivati na učni in osebni razvoj učencev. Zato me je zanimalo, kako po mnenju in izkušnjah anketiranih učiteljev medpredmetno povezovanje glasbene umetnosti in spoznavanja okolja vpliva na motivacijo, aktivnost, ustvarjalnost in samostojnost učencev ter kakšno znanje jim
zagotavlja. Predvidevala sem (peta hipoteza), da so pri medpredmetnem načinu dela učenci aktivnejše vključeni v vzgojno-izobraževalni proces, kar jih bolj motivira za delo, razvija njihovo samostojnost in ustvarjalnost, preko katerih pridobivajo bolj uporabno in trajno znanje. Z odgovori anketiranih učiteljev sem potrdila peto hipotezo. Učitelji so v veliki večini potrdili, da učenci z medpredmetnim povezovanjem glasbene umetnosti in
spoznavanja okolja motivirano, aktivno, ustvarjalno in samostojno sodelujejo v vzgojno-izobraževalnem procesu, se celostno razvijajo ter pridobivajo uporabno in trajno znanje.
Za vsako spremembo v vzgojno-izobraževalnem procesu se mora v njenem začetku odločiti učitelj. Zanjo se odloči, če v njej vidi smisel in pomen za učence, pa seveda tudi zase kot učitelja. Iz tega vidika me je zanimalo, kako anketirani učitelji medpredmetno povezovanje glasbene umetnosti in spoznavanja okolja doživljajo na svoji profesionalni in osebni ravni. Ali vidijo v medpredmetnem povezovanju glasbene umetnosti in spoznavanja okolja izziv za svoje pedagoško delo in osebno rast, priložnost za timsko načrtovanje in izvajanje ter možnost za bolj kakovosten vzgojno-izobraževalni proces. Ali pa menijo, da je medpredmetno povezovanje glasbene umetnosti in spoznavanja okolja le dodatno nepotrebno delo, pri katerem je preveč časa namenjenega timskemu načrtovanju.
Predvidevala sem (šesta hipoteza), da anketirani učitelji s timskim načrtovanjem in izvajanjem medpredmetnega pristopa poučevanja glasbene umetnosti in spoznavanja okolja bolj kakovostno povezujejo posamezna predmetna področja in na ta način
zagotavljajo celosten vzgojno-izobraževalni proces. Z zbranimi podatki sem potrdila šesto hipotezo. Anketirani učitelji menijo, da je pri medpredmetnem povezovanju glasbene umetnosti in spoznavanja okolja velikega pomena timsko načrtovanje in izvajanje,
katerega posledica je bolj kakovosten in celosten vzgojno-izobraževalni proces. Poleg tega pa medpredmetno povezovanje glasbene umetnosti in spoznavanja okolja doživljajo kot
Kot primer medpredmetnega povezovanja glasbene umetnosti in spoznavanja okolja sem načrtovala projektni teden z naslovomZvok. Pri načrtovanju sem sledila načelom, na katerih temelji izvajanje projektnega dela. Oblikovala sem učne priprave, v katerih sem skozi didaktične elemente medpredmetnega povezovanja glasbene umetnosti in
spoznavanja okolja načrtovala dejavnosti za vsak dan projektnega tedna. V tedenski pripravi in dnevnih učnih pripravah sem oblikovala učne cilje, oblike, metode, učna sredstva in pripomočke. Z načrtovanjem projektnega tedna sem oblikovala primer medpredmetnega povezovanja glasbene umetnosti in spoznavanja okolja ter njegovo uresničevanje v učni praksi. Možnosti za nadaljnje raziskovanje bi lahko vključevale implementacijo načrtovanega projektnega tedna v učno prakso, z analizo in evalvacijo uresničevanja medpredmetnega povezovanja glasbene umetnosti in spoznavanja okolja.
10 LITERATURA
Adamič, M. (1999). Poučevanje + učenje = pouk. Šolski razgledi, let. 50, št. 18, str 5.
Ardley, N. (1996).Spoznavajmo znanost. Zvok. Ljubljana: Slovenska knjiga.
Armstrong, T. (2000). Prebudite genija v svojem otroku: spodbujanje radovednosti, ustvarjalnosti in učnih sposobnosti za starše otrok med 3. in 12. letom starosti.Tržič: Učila.
Artnak, P. (2001). Motivacijska naravnanost razrednih učiteljev za poučevanje glasbene vzgoje. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Bahorić, M. (2008). Medpredmetno povezovanje glasbene vzgoje in družboslovja.
Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Bailey, S. (1992).Glava, srce in roke pri začetnem naravoslovju.Ljubljana: Atraktor.
Baloh, A. (2001). Zvok in glasba v prvem in drugem triletju devetletne osnovne šole.
Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Blatnik, R. (1998).Projektno učno delo: Izdelava in uporaba ljudskih glasbil pri pouku na razredni stopnji.Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Blažič, M., Strmčnik, F., Schmidt, V., Cencič, M., Marentič-Požarnik, B. (1995). Izbrana poglavja iz didaktike. Novo mesto: Pedagoška obzorja.
Borota, B. (2013). Glasbene dejavnosti in vsebine. Koper, Univerza na Primorskem, Znanstveno raziskovalno središče. Univerzitetna založba Annales.
Cencič, M. (1992). Učitelj raziskovalec in predlogi za uspešno komuniciranje in vedenje učitelja raziskovalca. V: F. Žagar (gl. ur.). Kaj hočemo in kaj zmoremo (str. 108–112).
Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Cencič, M. (2002).Pisanje in predstavljanje rezultatov raziskovalnega dela: kako se napiše in predstavi diplomsko delo (nalogo) in druge vrste raziskovalnih poročil. Ljubljana:
Cencič, M. (2009). Kako poteka pedagoško raziskovanje: primer kvantitativne empirične neeksperimentalne raziskave. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Cowley, S. (2008).Kako mularijo pripraviti do razmišljanja.Ljubljana: Modrijan.
Čagran, B., Pšunder, M., Fošnarič, S. (2004). Priročnik za izdelavo diplomskega dela.
Maribor: Pedagoška fakulteta.
Denac, O. (2002). Glasba pri celostnem razvoju otrokove osebnosti: priročnik za vzgojitelje, razredne učitelje, učitelje glasbe in glasbenih predmetov v splošnih in glasbenih šolah.
Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.
Drake, Susan M. (1998).Creating integrated curriculum: proven ways to increase student learning. Thousand Oaks: Corwin Press.
Einon, D. (2002).Ustvarjalen otrok: prepoznajte in spodbudite naravno nadarjenost vašega otroka. Tržič: Učila International.
Elstgeest, J. (1992). Pravo vprašanje o pravem času. V: Razvoj začetnega naravoslovja:
zbornik. Kaj smo slišali in brali, str. 43–54.
Elstgeest, J. (1998). Vprašanja in zastavljanje vprašanj.Naravoslovna solnica, let. 2, št. 1–
2, str. 30–31.
Falatov, Vesna M. (1992).Življenje je učna ura. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.
Ferbar, J. (ur.). (1993).Tempusovo snopje / Tempusova projektna skupina. Ljubljana: DZS.
Florjančič, F. (2014). Razvijanje tehnične ustvarjalnosti. V: S., Mršnik, L., Novak (gl.ur.).
Posodobitve pouka v osnovnošolski praksi. Spoznavanje okolja: naravoslovje in tehnika(str.
138142). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Pridobljeno na:
http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/pos-pouka-os-spozn-okolja/files/assets/basic-html/page142.html
Godinho, S.,Wilson, J. (2008).Ali je to vprašanje? Strategije postavljanja in spodbujanje vprašanj: preizkušeni nasveti in zamisli za učinkovito poučevanje. Ljubljana: Rokus Klett.
Hodnik Čadež, T. (2007). Učitelj kot raziskovalec medpredmetnega povezovanja. V: J. Krek idr. (ur.),Učitelj v vlogi raziskovalca: akcijsko raziskovanje na področjih medpredmetnega povezovanja in vzgojne zasnove v javni šoli(str. 131–149). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Holcar, A., Borota, B., Breznik, I., Jošt, J., Kerin, M., Kovačič, A., Lango, J., Mraz Novak, M., Sicherl Kafol, B. (2011). Program osnovna šola. Glasbena vzgoja. Učni načrt.
Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno na:
http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/
UN_glasbena_vzgoja.pdf
Ivanuš Grmek, M., Čagran B., Sadek L. (2009).Didaktični pristopi pri poučevanju predmeta spoznavanje okolja v tretjem razredu osnovne šole. Ljubljana: Pedagoški inštitut;
Ministrstvo za šolstvo in šport. Pridobljeno na:
http://www.pei.si/UserFilesUpload/file/zalozba/ZnanstvenaPorocila/03_09_didakti%C4%8 Dnipristopipripoucevanjupredmetaspoznavanjeokoljavtretjemrazreduosnovnesole.pdf Kobal, E., Jazbec, R., Perenič, I. idr. (1992). Didaktične pobude za naravoslovje v šoli:
priročnik za organizatorje raziskovalnih šol, akcij, taborov in projektov. Ljubljana: DZS.
Kolar, M., Krnel, D., Velkavrh, A. , Umek, M., Petrič, M., Kostanjšek, R., Novak, L., Mršnik, S., Battelli, C., (2011). Program osnovna šola. Spoznavanje okolja. Učni načrt.
Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno na:
http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/
UN_spoznavanje_okolja_pop.pdf
Krnel, D. (1993).Zgodnje učenje naravoslovja. Ljubljana: DZS.
Krnel, D. (1998). Zgodnje učenje naravoslovja.Naravoslovna solnica, let. 2, št. 1–2, str. 13–
18.
Krnel, D., Hodnik Čadež, T., Potočnik, N., Medved Udovič, V. (2008). Medpredmetno povezovanje v 1. razredu – večpredmetni delovni učbenik.Naravoslovna solnica, let. 12, št.
3, str. 6–9.
Labinowicz, E. (2010). Izvirni Piaget: mišljenje, učenje, poučevanje. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Marentič Požarnik, B. (1987). Nova pota v izobraževanju učiteljev. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Marentič Požarnik, B. (2002). Notranja učna motivacija kot pogoj in cilj kakovostnega izobraževanja.Vzgoja in izobraževanje, let. 33, št. 3, str. 8–14.
Marentič Požarnik, B. (2008). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Marentič Požarnik, B., Plut Pregelj, L. (1980).Kakršno vprašanje takšen odgovor: priročnik o pedagoško-psiholoških osnovah zastavljanja kvalitetnih vprašanj pri pouku. Ljubljana:
Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Marentič Požarnik, B., Kalin, J., Šteh, B., Valenčič Zuljan, M. (2005).Učitelji v prenovi – njihova strokovna avtonomija in odgovornost. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Marentič Požarnik, B., Magajna, L., Peklaj, C. (1995).Izziv raznolikosti. Stili spoznavanja, učenja, mišljenja.Nova Gorica: Educa.
Musek, J., Pečjak, V. (2001).Psihologija. Ljubljana: Educy.
Novak, H. (1990). Projektno učno delo. Drugačna pot do znanja. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Novak, H., Žužej, V., Glogovec, V. Z. (2009). Projektno delo kot učni model v vrtcih in osnovnih šolah. Radovljica: Didakta.
Novak, M. (2005).Vloga učitelja v devetletni osnovni šoli. Nova Gorica: Melior, Založba Educa.
Oblak, B. (2001). Glasbena slikanica 3. Priročnik za učitelje. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Oblak, B. (2003).Glasbena slikanica 2: za drugi razred devetletne osnovne šole. Priročnik za učitelje. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Pavlin, L. (2005).Ljudska pesem v medpredmetni povezavi v drugem triletju osnovne šole.
Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Pesek, A. (1997). Otroci v svetu glasbe: izbrana poglavja iz glasbene psihologije in pedagogike.Ljubljana: Mladinska knjiga.
Piciga, D. (1995). Od razvojne psihologije k drugačnemu učenju in poučevanju. Nova Gorica: Educa.
Pukl, V. (1994).Kvaliteta učenja in znanja ob projektnem učnem delu. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.
Razdevšek Pučko, C. (1993). Usposabljanje učiteljev za uvajanje novosti. V: M. Tancer (ur.),Stoletnica rojstva Gustava Šiliha: (1893–1961–1993): jubilejni zbornik(str. 234–247).
Maribor: Društvo pedagoških delavcev: Pedagoška fakulteta.
Razpet, N., Čepič, M. (2008). Zgodnje uvajanje v raziskovalno učenje. V: V. Medved-Udovič, M. Cotič, M. Cencič (ur.),Sodobne strategije učenja in poučevanja(str. 197–208).
Koper: Pedagoška fakulteta.
Rotar Pance, B. (2006).Motivacija – ključ h glasbi. Nova Gorica: Educa, Melior.
Rutar Ilc, Z., Rupnik Vec, T. idr. (ur.) (2005).Spodbujanje aktivne vloge učenca v razredu:
zbornik prispevkov. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Sicherl Kafol, B. (2001).Celostna glasbena vzgoja: srce, um, telo.Ljubljana: Debora.
Sicherl Kafol, B. (2002). Glasbena didaktika v luči medpredmetnih povezav. Sodobna pedagogika, let. 53, št. 2, str. 50–62.
Sicherl Kafol, B. (2007). Procesni in vsebinski vidiki medpredmetnega povezovanja. V: J.
Krek idr. (ur.), Učitelj v vlogi raziskovalca: akcijsko raziskovanje na področjih medpredmetnega povezovanja in vzgojne zasnove v javni šoli, str. 112–130. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
Sicherl Kafol, B. (2008). Medpredmetno povezovanje v osnovni šoli. Didakta, let. 18/19, str. 7–9.
Sicherl Kafol, B., Zalar, K. (2011). Načrtovanje glasbene vzgoje – zakaj in kako? V: V.
Manfreda Kolar, B. Sicherl Kafol, D. Skribe Dimec (ur.), Specialne didaktike: kaj nas povezuje in kaj ločuje(str. 33–49). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Sicherl Kafol, B. (2015). Izbrana poglavja iz glasbene didaktike. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Skribe Dimec, D. (1996). Pouk zgodnjega naravoslovja.Naravoslovna solnica, promocijska številka, str. 12–13.
Skribe Dimec, D. (1998). Kaj so akcijska (produktivna) vprašanja? Komentar k članku Vprašanja in zastavljanje vprašanj.Naravoslovna solnica, let. 2, št. 1–2, str. 32.
Skribe Dimec, D. (1999). Petstopenjski model učne ure.Naravoslovna solnica, let. 3, št. 3, str. 17–19.
Skribe Dimec, D. (2011). Namen in posebnosti didaktike naravoslovja. V: V. Manfreda Kolar., B. Sicherl Kafol, D. Skribe Dimec (ur.),Specialne didaktike: kaj nas povezuje in kaj ločuje(str. 115–136). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Skribe Dimec, D., Umek, M. (1994). Integrirani pouk ali enolončnica.Sodobna pedagogika, let. 45, št. 1–2, str. 59–63.
Strmčnik, F. (2001). Didaktika: osrednje teoretične teme. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Štemberger, V. (2007). Načrtovanje in izvajanje medpredmetnih povezav. V: J. Krek idr.
(ur.), Učitelj v vlogi raziskovalca: akcijsko raziskovanje na področjih medpredmetnega povezovanja in vzgojne zasnove v javni šoli(str. 93–111).Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Šverc, A., Širok, M. (2007).Primeri dobre prakse projektnega dela.Zbornik Šola in vrtec-prostor za ustvarjalnost. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Pridobljeno na:
http://www.cmepius.si/files/cmepius/userfiles/publikacije/Zbornik%20SLO%20K.pdf
Tavzes, M. idr. (ur.), (2002).Veliki slovar tujk. Ljubljana: Cankarjeva založba. Pridobljeno na: http://www.worldcat.org/title/veliki-slovar-tujk/oclc/446037705
Tomić, A. (2000).Izbrana poglavja iz didaktike. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Center za pedagoško izobraževanje.
Voglar, M. (1989). Otrok in glasba: metodika predšolske glasbene vzgoje. Ljubljana:
Državna založba Slovenije.
Žakelj, A. idr. (2007). Kurikul kot proces in razvoj: zbornik prispevkov posveta, Postojna, 17.–19. 1. 2007. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Žorž, B. (2006).Razvajenost: rak sodobne vzgoje. Celje: Mohorjeva družba.
Žužej, V. s sodelavci (1995).Spremljanje in evalvacija učinkov projektnega učnega dela pri uvajanju v pouk. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.