ALI ZVOK POTUJE NAOKROG?
Zanimivo je bilo, spoznal sem, naučil sem se, odkril sem …
Dan in naslov
Prav sem imel …
Spoznal sem …
Moje vprašanje je dobilo odgovor …
Imam novo vprašanje …
Zanimivo je bilo … ker …
To bi raje drugače …
8.3 NAČRT IZVEDBE DNEVA DEJAVNOSTI: Kako slišim?
Dan in datum: 2. dan Razred: 3. Kraj izvedbe: učilnica Vrsta dneva dejavnosti: naravoslovni dan Učna enota: Zvok Učna tema: KAKO SLIŠIM?
Učni cilji
Glasbena umetnost Učenci:
- pozorno poslušajo in primerjajo zvoke po višini, zvočni barvi, trajanju in jakosti.
Spoznavanje okolja Učenci:
- poznajo oddajnik zvoka (glasilke) in sprejemnik zvoka (uho);
- znajo razložiti, potrditi ali ovreči svoje napovedi;
- vedo, kaj je čutilo za zvok, in razumejo njegovo osnovno delovanje;
- poznajo nekaj lastnosti zvoka (jakost, višina, barva, trajanje).
Medpredmetni cilji Učenci:
- vedo, da je primerno zvočno okolje pomembno za zdravje.
Učne oblike
Individualna, skupinska, frontalna, delo v parih.
Učne metode
- Verbalno-tekstualne metode: metoda razlage, metoda pogovora.
- Ilustrativno-demonstracijske metode: metoda prikazovanja.
- Laboratorijsko eksperimentalne metode: metoda primera.
- Metoda izkustvenega učenja: metoda reševanja problemov, didaktična igra.
- Metode izvajanja: demonstracija ritmične izreke, posnemanje ritmične izreke, petje.
- Metode poslušanja: poslušanje, prepoznavanje in primerjanje zvokov.
Učna sredstva in pripomočki
a) Učni list 1»Kaj drži in kaj ne?«.
b) Opisi»Deli ušesa in njegovo delovanje«.
c) Učni list 2»Deli ušesa in njegovo delovanje«.
d) Učni list 3»Kako slišim?«.
e) Učni list 4: Delo po postajah: »Kaj še lahko odkrijem o zvoku?« (pripomočki: kroglica iz plastelina, kovinski ključ, plutovinast zamašek, zrno riža, frnikola, kovinski pladenj,
- Plakat»Deli ušesa in njegovo delovanje«.
- Model ušesa.
- Zvočno gledališče: 2 žlici, papir, folija, piščalka.
Literatura
Ardley, N. (1996). Spoznavajmo znanost. Zvok. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Cash, T., Taylor, B. in Ferbar, J. (1991). Zvok. Murska Sobota: Pomurska založba.
Chavigny, I. (2007). Poskusi z zvoki. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.
Gimshaw, C. (1997). Glasba. Ljubljana: Modrijan.
Keogh, B. in Naylor, S. (2001). Prvi koraki v naravoslovje. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.
Krnel, D. (2004). Slišim, ker imam ušesa. Naravoslovna solnica, let. 9, št. 1, str. 34–35.
Ripley, C. (2008). Zakaj?: najboljša knjiga vprašanj in odgovorov o naravi, znanosti in svetu okrog nas. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.
Searle-Barnes, B. (1996). Ta čudoviti zvok. Ljubljana: Jutro.
URA DEJAVNOSTI CILJI
Uvodni del 1. ura 1. Kaj drži in kaj ne?
Učenci dobijo učni list 1»Kaj drži in kaj ne?«, na katerem so zapisane trditve, povezane z zvokom. Poleg trditev sta dva stolpca. V prvem stolpcu z izbrano barvo označijo, ali trditev drži/ne drži/ne vem. Drugi stolpec bodo učenci izpolnili ob zaključku dejavnosti. Učni list prilepijo v zvezek.
Osrednji del 1. Oddajniki in sprejemniki zvoka.
Igri »Ritmični odmev« in »Telefončki«.
Učenci sedijo v krogu. Eden od učencev s svojim telesom ustvari kratek ritmični vzorec, ostali učenci ponovijo za njim. Igro nekajkrat
ponovimo.
Učencu, ki sedi poleg mene, na uho zašepetam poved. Ta jo pove naprej naslednjemu sošolcu in tako do zadnjega, ki poved glasno pove. Igro večkrat ponovimo, tako da s »telefoniranjem« začnejo učenci.
Pogovor:
- Kaj je bila pri prvi igri naloga tistega, ki je ustvarjal ritmični vzorec?
- Kaj je bila pri drugi igri naloga tistega, ki je poslušal sporočilo?
- S čim ste pri igrah oddajali in sprejemali zvoke?
Poznajo
2. ura
3. ura
- Kako bi poimenovali roke, noge, glasilki, s katerimi ste oddajali zvoke?
- Kako bi poimenovali uho, s katerim ste sprejemali zvoke?
-2. Kako deluje uho?
Učencem predstavim naslednjo nalogo:
Natančno si oglej uho sošolca, ki sedi poleg tebe. Kaj vidiš? Kaj meniš, ali je to, kar vidiš, dovolj, da tvoj sošolec sliši?
Učencem predstavim model ušesa.
- Katerih delov ušesa pri sošolcu nisi videl?
- Kaj misliš, kako slišimo? Nariši uho in napiši. Pomagaj si s sošolčevim ušesom in modelom ušesa.
Vsak par prejme kartonček (Deli ušesa in njegovo delovanje), na katerem je napisano ime za del ušesa in opisano njegovo osnovno delovanje. Na velikem plakatu je slika ušesa. Učenci zapise na kartončkih glasno berejo, jih urejajo v pravilno zaporedje glede na potovanje zvoka skozi uho in jih pritrdijo na plakat z naslovom»Deli ušesa in njegovo delovanje«.Ob pomoči plakata izpolnijo svoj učni list 2 z naslovom»Deli ušesa in njegovo delovanje« in ga izpolnjenega nalepijo v zvezek.
3. Kako slišiš zvok? (Odkrivanje lastnosti zvoka.) a)Zapojte drugače
Učencem razdelim listke različnih barv. Učenci, ki imajo listke enake barve, sestavljajo skupino. Na listku enake barve je napisana naloga, ki jo mora skupina izpolniti:
- Svetlo modra barva: Pesem, npr. Ko si srečen, zapojte VISOKO.
- Temno modra barva: Pesem ... zapojte NIZKO.
- Svetlo zelena barva: Pesem ... zapojte GLASNO.
- Temno zelena barva: Pesem ... zapojte TIHO.
- Svetlo rjava barva: Pesem ... zapojte POVEZANO ali NEPREKINJENO (zloge povezujte med seboj).
- Temno rjava barva: Pesem ... zapojte ODSEKANO ali PREKINJENO (vsak zlog posebej izgovorite).
- Svetlo oranžna barva: Pesem ... zapojte tako, da bo
Znajo
4. ura
- Temno oranžna barva: Pesem... zapojte tako, da bo NEPRIJETNO ZA POSLUŠANJE.
V čem se je petje ene skupine razlikovalo od petja druge skupine? V čem se razlikuje petje svetlo modre in temno modre skupine?
b)»Zvočno« gledališče
Učenci dobijo učni list 3»Kako slišim?«, kjer na narisana preglednica, v kateri so napisane lastnosti zvoka: višina (visok, nizek zvok), jakost (glasen, tih zvok), trajanje (prekinjen, neprekinjen zvok), barva (prijeten, neprijeten zvok).
Učence povabim v»zvočno« gledališče. Za zaveso imam pripravljena zvočila, s katerimi ustvarjam različne zvoke:
- Z žlico tolčem ob drugo žlico.
- Trgam papir.
- Zmečkam aluminijasto folijo.
- Zapiskam na piščalko.
- Z roko udarjam po mizi.
Učenci v preglednico označijo, kako so slišali posamezni zvok (npr.:
visok, neprekinjen in prijeten zvok). V parih se pogovorijo, kako so slišali posamezni zvok:
- Sta s sošolcem posamezne zvoke slišala enako, podobno ali različno?
- Zakaj meniš, da je tako?
4. Kaj še lahko odkrijem o zvoku?
Delo po postajah (lastnosti zvoka).
Učencem povem, da bodo na posameznih postajah izvajali poskuse, povezane z lastnostmi zvoka (Priloga 4). Pomembno je, da pri izvajanju poskusov sodelujejo vsi člani skupine, ugotovitve in spoznanja pa zapisujejo individualno na svoje učne liste.
Ob zaključku dela po postajah se učenci v skupini pogovorijo in dogovorijo, katero zanimivo in katero pomembno ugotovitev bodo po koncu dejavnosti predstavili svojim sošolcem.
Pozorno
Zaključni del 5. ura 1. Tišina in hrup
a) Igra»Pantomima«
Po končanem delu po postajah z učenci nekaj trenutkov sedimo tiho v krogu. Učence povabim, da pozorno opazujejo, kaj delam, prikazujem (npr. oponašam gibanje živali).
- Kaj prikazujem?
- Ste se to igro že kdaj igrali? Ve kdo, kako se imenuje?
- Kaj je bistvo igre »Pantomima«?
b) Igra»Direktorji in tajnice«
Učenci se igro igrajo v parih. Vsak par prejme list, na katerem je zapisanih nekaj kratkih povedi. Učenca v paru se dogovorita, kdo bo direktor/direktoricain kdotajnik/tajnica. Direktor potrebuje pismo, tajnica pa prazen list in svinčnik. Direktor si najde prostor na enem koncu učilnice, tajnica na drugem. Naloga direktorja je, da tajnici narekuje pismo, tajnica pa ga mora natančno zapisati. Igro se igrajo vsi učenci hkrati.
- Ste uspeli izpolniti nalogo? Zakaj da in zakaj ne?
- Kako ste se počutili pri tej igri? Kakšna se vam je zdela? Zakaj?
- Je koga kaj motilo? Kaj?
- Kakšna je razlika med igrama »Pantomima« in »Direktorji in tajnice«?
- Kako bi se počutili, če bi bili več ur v prostoru, kjer bi vsi zelo glasno govorili in kričali? Zakaj je pomembno, da v zaprtih prostorih, npr. v razredu, ne govorimo preveč glasno, ne kričimo?
2. Zanimivo je bilo, spoznal sem, naučil sem se, odkril sem … a)Kaj drži in kaj ne?
Učenci dopolnijo učni list, ki so ga izpolnjevali v uvodnem delu. V drugi stolpec z drugo izbrano barvo označijo, ali trditev drži/ne drži/ne vem.
b) Učenci izpolnijoevalvacijski list.
Učenci se zberejo po skupinah, v katerih so bili pri delu po postajah.
Pregledajo učne liste s trditvami iz uvodnega dela ter evalvacijske liste.
Vedo, da je
3. O zvoku lahko spoznam in se naučim še več …
- Učenci doma poiščejo odpadne materiale, s katerimi lahko ustvarjajo zvoke ali bi jih lahko uporabili pri izdelavi preprostega glasbila.
Didaktični material
a) Učni list 1: Kaj drži in kaj ne?
a) Opisi: Deli ušesa in njegovo delovanje
KAJ DRŽI IN KAJ NE?
Natančno preberi trditve in v prvi stolpec (začetek naravoslovnega dne) označi, katera trditev po tvojem mnenju drži, ne drži ali ne veš, oziroma se ne moreš odločiti. Drugi stolpec (zaključek naravoslovnega dne) boš izpolnil ob zaključku dejavnosti.
+
……drži-
……ne drži?
……ne vem, se ne morem odločitizačetek naravoslovnega dne
zaključek naravoslovnega dne
Da slišim zvoke, potrebujem samo uhelj.
Če poslušam zelo glasno glasbo, si lahko poškodujem
sluh.
Ko ploskam, so moje roke oddajniki zvoka.
Slišim samo glasne in tihe zvoke.
Da slišim zvoke, ne potrebujem možganov.
Ko prepevam, moji glasilki nihata in s tem oddajata zvok.
Moje uho je zvočilo.
Predmeti, ki padejo na kovino, oddajo tišji zvok kot predmeti, ki padejo na blazino.
b) Opisi: Deli ušesa in njegovo delovanje
Viri: Ardley, N. (1996).Spoznavajmo znanost. Zvok. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Cash,T., Taylor, B. in Ferbar, J. (1991).Zvok.Murska Sobota: Pomurska založba.
Kartončke, na katerih je opisano delovanje ušesa, uredite v pravilno zaporedje in postavite na pravo mesto na plakatu, na katerem je slika ušesa.
UHO JE SESTAVLJENO IZ TREH DELOV:
ZUNANJE UHO, SREDNJE UHO IN NOTRANJE UHO.
V SREDNJEM UŠESU SOTRI SLUŠNE KOŠČICE, KIOJAČAJO ZVOKIN GA POŠLJEJO NAPREJ V NOTRANJE UHO.
ZUNANJE UHO IMA OBLIKO TROBLJE IN SE IMENUJEUHELJ.
UHELJ JE DEL UŠESA, KI USMERJA ZVOK IZ OKOLICE V SLUHOVOD.
V NOTRANJEM UŠESU JESLIŠNI ŽIVEC, KI ZVOKE POSREDUJE
MOŽGANOM.
ZVOK POSLUHOVODUPOTUJE V SREDNJE UHO, V KATEREM JE
TANKA KOŽICA, IMENOVANA BOBNIČ. BOBNIČ JE SPREJEMNIK
ZVOKA.
MOŽGANIPREPOZNAJO ZVOKIN GA RAZLOŽIJO– TAKO SLIŠIMO.
c) Učni list 2: Deli ušesa in njegovo delovanje
Vir slika:http://www.google.com/imghp?hl=sl
DELI UŠESA IN NJEGOVO DELOVANJE
Na sliko ušesa napiši dele ušesa in opiši njihovo delovanje. List prilepi v zvezek.
d) Učni list 3: Kako slišim?
KAKO SLIŠIM?
Pozorno poslušaj posamezne zvoke. Zapiši ime predmeta, ki ustvarja posamezen zvok in s kljukico označi, kakšen je zvok, ki si ga slišal.
Predmet, ki ustvarja zvok
visok nizek glasen
tih
prekinjen neprekinjen
prijeten neprijeten
e) Učni list 4: Kaj še lahko odkrijem o zvoku (delo po postajah)
1. postaja: KRALJ TIŠINE IN KRALJ HRUPA
Preizkusite različne materiale in predmete in ugotovite, kateri so bolj glasni, kateri manj.
Pripomočki: kroglica iz plastelina, kovinski ključ, plutovinast zamašek, zrno riža, frnikola, kovinski pladenj in brisača.
Navodila za delo:
a) Z enake višine boste vse predmete drugega za drugim spustili na kovinski pladenj.
Preden izpolnite nalogo, odgovori na vprašanje:Kaj misliš, kateri predmet bo povzročil najglasnejši zvok in kateri najtišjega? Zapiši.
Najglasnejši zvok:
______________________________________________________________
Najtišji zvok:
_________________________________________________________________
Kaj si ugotovil, ko ste izvedli nalogo? Je bilo tvoje predvidevanje točno?
__________________________________________________________________________
b) Še enkrat spustite vse predmete drugega za drugim na kovinsko podlago in pozorno poslušajte zvoke, ki jih povzročijo. Uredite jih od najglasnejšega do najtišjega. Vrstni red zapiši.
___________________________________________________________________________
c) Dva učenca naj držita brisačo tako, da bo raztegnjena. Vse predmete boste z enake višine drugega za drugim spustili nanjo. Še prej pa odgovori na vprašanje:Kaj misliš, ali boš kaj slišal, ko bodo predmeti padli na brisačo?
___________________________________________________________________________
Kaj si ugotovil, ko ste izvedli nalogo? Je bilo tvoje predvidevanje točno?
___________________________________________________________________________
Viri:
Ardley, N. (1996).Spoznavajmo znanost. Zvok. Ljubljana: Mladinska knjiga.
2. postaja: VELIKI IN MAJHNI UHLJI
a) Igrajte se igrico»Ali me slišiš?«.
Izberite enega v skupini, ki bo govorec, drugi pa boste poslušalci. Usedite se tako, da vsi vidite govorca.
Govorec naj si izmisli poved, ki ima najmanj pet besed. Izpolnite spodnje naloge:
Govorec poslušalcem poved pove z običajnim glasom.
Govorec poslušalcem poved zašepeta.
Poslušalci si eno uho prekrijete z dlanjo in govorec pove poved z običajnim glasom.
Poslušalci si obe ušesi prekrijete z dlanmi, govorec pove poved z običajnim glasom.
Poslušalci si z dlanmi povečate površino uhljev, govorec pove poved z običajnim glasom.
Govorec gre na drugi konec učilnice in pove poved z običajnim glasom.
Podčrtaj nalogo, pri kateri si najslabše slišal govorca.
Kaj misliš, na kakšen način si lahko pomagaš, da koga ali kaj bolje slišiš?
_____________________________________________________________________
_____________________________________________________________________
c) Izdelajte si VELIKI UHELJ.
Vsak potrebuje velik kos papirja in lepilni trak. Papir zvij v stožec, na eni strani naj bo širok, na drugi pa ozek. Zlepi ga z lepilnim trakom. Lahko ga po svoje okrasiš, pobarvaš …
S sošolci se igrajte. Ožji del stožca nastavi pred uho (NE V UHO!), širši del pa obrni proti tistemu, ki ti nekaj pripoveduje.
Ali sošolčev glas slišiš kako drugače?
_______________________________________________________________________
Viri:
Ardley, N. (1996).Spoznavajmo znanost. Zvok. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Cash,T., Taylor, B. in Ferbar, J. (1991).Zvok.Murska Sobota: Pomurska založba.
Sliki vir:http://www.google.com/imghp?hl=sl
3. postaja: ALI ZVOKI TRAJAJO ENAKO DOLGO?
a) Govorite AAAAAAAAAA. Petkrat zaploskajte.
Kateri zvok je prekinjen in kateri neprekinjen?
_________________________________________________________________________
b) V preglednici imate zapisanih nekaj zvokov. Premislite, v skupini se pogovorite in ustrezno označite:
Zvok traja = neprekinjen zvok.
Zvok je kratek in ponovljen = prekinjen zvok.
Zvok je včasih kratek in ponovljen, včasih pa traja = kakor kdaj.
Neprekinjen zvok Prekinjen zvok Kakor kdaj Tiktakanje ure
Srce sošolca Avto, ki pelje mimo Žuželka, ki leti Pes, ki laja Gasilska sirena
c) Poišči še kakšne prekinjene in neprekinjene zvoke v svojem okolju in jih zapiši.
Prekinjeni zvoki:
________________________________________________________________________
Neprekinjeni zvoki:
________________________________________________________________________
Viri:
Ardley, N. (1996).Spoznavajmo znanost. Zvok. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Cash,T., Taylor, B. in Ferbar, J. (1991).Zvok.Murska Sobota: Pomurska založba.
4. postaja: VISOKI C
a) Kako si?
Pogovarjaj se s sošolci, kako ste preživeli današnje jutro. Vsak naj zapoje kakšno pesem. Vse pozorno poslušaj. Zapiši, kdo ima v vaši skupini po tvojem mnenju najvišji in kdo najnižji glas.
______________________________________________________________________
Slišiš še kakšno razliko med vašimi glasovi?
______________________________________________________________________
b) Všeč mi je ptičje petje ... ni mi všeč kričanje
Razmisli in zapiši, kateri zvoki so ti všeč in katerih ne maraš. Zberi mnenja članov skupine in jih zapiši v tabeli. Dodaj še kakšen svoj zvok in po njem povprašaj sošolce.
+
... zvok mi je všeč-
... zvok mi ni všeč?
... ne morem se odločitiZvok/Sošolci jaz
grmenje dež mukanje ognjemet pasji lajež gasilska sirena škripajoča vrata
kapljanje vode kukanje kukavice
zvonjenje ure šumenje drevesa
f) Didaktična igra: Direktorji in tajnice
Direktorji in tajnice
Naslednji petek bomo imeli v Mariboru sestanek. Tja se bomo peljali z vlakom. Povabili bomo gospo Rozalijo in gospo Karolino ter gospoda Marka. Sestanek bo trajal eno uro.
Po sestanku bomo šli na kosilo v gostišče Gams. Jedli bomo juho, krompir in solato.
Vrnili se bomo zelo pozno zvečer.
Direktorji in tajnice
Naslednjo sredo bomo imeli v Celju sestanek. Tja se bomo peljali z avtom. Povabili bomo gospoda Matjaža in gospoda Leopolda ter gospo Margareto. Sestanek bo trajal tri ure.
Po sestanku bomo šli na večerjo v gostilno Jelen. Jedli bomo sladko zelje in krompir.
Vrnili se bomo zgodaj popoldne.
Direktorji in tajnice
Naslednji torek bomo imeli v Kranju sestanek. Tja se bomo peljali s taksijem. Povabili bomo gospo Vladimiro in gospo Klementino ter gospoda Maksimiljana. Po sestanku bomo šli v okrepčevalnico Kozorog. Jedli bomo pice. Vrnili se bomo okoli dvanajste ure.