Različni avtorji, kot so Kilpatrick, Papotnik, Hansel in Freg (povz. po: Pukl, 1994), so utemeljili več različic sestave in zaporedja korakov projektnega dela. Karel Frey (povz. po:
Novak, 1990) je izvedbo projekta razčlenil na sedem etap, od tega je pet glavnih (iniciativa, skiciranje projekta, načrtovanje izvedbe, izvedba in sklepna faza), preostali dve (metainterakcija in usklajevanje) pa sta vmesni in dopolnilni ter se izvajata po potrebi.
Raziskovalci s področja projektnega dela (Novak, Žužej in Glogovec, 2009) so prišli do spoznanja, da je za udeležence projekta izjemno pomembno tudi ovrednotenje poteka in dosežkov celotnega projekta. Zato so kot šesto glavno etapo uvedli ovrednotenje oziroma evalvacijo projektnega dela in njegovih dosežkov. Po zgoraj navedenih avtoricah povzemam opise posameznih etap (prav tam).
1. etapa:Iniciativa z oblikovanjem projektne teme in končnega cilja
Vodja projekta da pobudo, idejo za načrtovanje in izvedbo projektnega dela, njegovi predlagatelji pa so lahko tudi izvajalci, njihovi starši ali kdor koli, ki ga izvedba projekta zanima. Pobuda izhaja iz učnega programa ali iz življenjske situacije. Motiviranost
Prva etapa je sestavljena iz naslednjih korakov: nastajanje pobude, oblikovanje ene ali več tem, izbor ene od predlaganih tem in določitev končnega cilja. Nastajanje pobude se navadno začne s spodbujanjem udeležencev, da skupaj z vodjo razmišljajo in predlagajo temo. Če izvajalci sami niso predlagatelji teme, se vključijo v njeno dokončno oblikovanje. Z izborom teme je določena vsebina, za katero je pomembno, da je življenjska, zanimiva in udeležencem iz njihovega vsakdana že nekoliko znana. Tema mora biti vsebinsko zaokrožena in smiselna. Ko izberemo vsebino, sledi še določitev končnega cilja. Končni cilj določajo izvajalci skupaj z vodjo projekta. Po svoji naravi je končni cilj izrazito operativen, kar pomeni, da je njegova uresničitev preverljiva z dosežki, do katerih pridejo na koncu projekta. Po izboru teme in določitvi končnega cilja sledi še dogovor o naslovu projekta, ki pa se lahko prenese tudi na naslednjo etapo, ko bo postopek izvedbe celotnega projekta bolj jasen.
2. etapa:Izdelava idejne skice z operativnimi cilji in nalogami
Namen druge etape je vsebinska razčlenitev in razčlenitev oblikovane pobude. Izvajalci in vodja projekta razmišljajo, predlagajo in se dogovarjajo o konkretnih dejavnostih, ki jih je potrebno opraviti med izvedbo projekta. Izvajalci se pri tem aktivno vključujejo, vodja projekta pa jih vodi s postavljanjem vprašanj in podvprašanj, s spodbujanjem k razmišljanju, z usmerjanjem njihove pozornosti na različne vire. Na ta način nastaja idejna skica, v kateri dejavnosti predstavljajo delne cilje in operativne naloge, ki so podrejene uresničevanju končnega cilja. Končni cilj je torej v idejni skici razčlenjen na delne cilje in naloge.
Vodja projekta usmerja izvajalce k aktivnemu sodelovanju z različnimi tehnikami:
- jih spodbuja in usmerja z vprašanji pri iskanju rešitev in dajanju predlogov;
- sproži nevihto idej (»brainstorming«);
- jih usmerja k pisanju domislic in predlogov na listke;
- jih razdeli v več manjših skupin, ki vsaka zase pripravijo in posredujejo (ustno ali pisno) svoje predloge;
- usmerja njihovo delo pri zbiranju informacij doma, v knjižnici, muzeju, naravi in iz drugih virov, na podlagi katerih predlagajo konkretne aktivnosti in rešitve;
- z obravnavo določene tematike pri pouku jih spodbuja k razmišljanju, kako bi lahko med izvajanjem projekta vsebinsko še poglobili svoje znanje s snovjo, ki je bila
Pri vodenju projekta pa ne smemo pozabiti na dejstvo, da želi tudi vodja projekta, ki je obenem pedagoški vodja, doseči določene smotre in cilje, ki jih je določil že med pripravo na projekt. Cilji so vzgojno-izobraževalne narave, smotri pa so običajno dolgotrajnejši;
njihovi učinki ne morejo biti vedno merljivi in dokončni, saj se tudi razvoj udeležencev ne konča z zaključkom projekta. Pomembno je, da vodja določi le toliko vzgojno-izobraževalnih smotrov in ciljev, kolikor jih bo s projektnim delom realiziral. Vodja projekta skrbi, da pri nastajanju idejne skice sodelujejo vsi udeleženci s svojimi domislicami in predlogi, ki jih v začetku vse zabeležijo na vidno mesto. Ko so predlogi izčrpani, pregledajo posredovane pobude in izberejo najustreznejše, ostale pa izločijo. Pri tem upoštevajo kriterije za sprejem ali izločitev posameznih predlogov. Nujni so predvsem naslednji:
- predlagana aktivnost kot delni cilj prispeva k uresničevanju končnega cilja projekta;
- predlagana aktivnost je materialno in časovno uresničljiva;
- udeleženci so sposobni izpeljati predlagano dejavnost in se zanimajo zanjo.
Za lažji načrt izvedbe v naslednji etapi je pomembno, da je idejna skica čim bolj nazorno izdelana in konkretizirana. Zato naj udeleženci tej etapi posvetijo toliko časa, da bo vsebinsko jasna vsem udeležencem in da bo nazorno predstavljena kot osnova za izdelavo načrta.
3. etapa:Načrtovanje izvedbe
V tej etapi pride do načrtovanja izvedbe posameznih dejavnosti, kar pomeni, da načrtujemo uresničevanje delnih ciljev in nalog. Vsi cilji so operativni, zato je tukaj osnovno vprašanje, kako jih bomo uresničevali. Vsak načrt mora vsebovati jasne odgovore na vprašanja:
- kdo bo izvajalec posameznih nalog;
- kateri sodelavci bodo pri posameznih nalogah sodelovali;
- kdaj bo posamezna naloga izvajana oz. čas in trajanje izvajanja posameznih nalog;
- kje bodo naloge izvajane: potrebno je določiti prostor in kraj izvajanja posameznih nalog;
- kako bodo posamezne naloge izvajane oz. katere postopke, metode in tehnike bodo izvajalci uporabili pri posameznih nalogah;
- s čim bodo dejavnosti izvajane oz. kateri pripomočki in sredstva bodo uporabljeni pri posameznih nalogah.
V primeru, da projektno delo vsebuje teme, ki so v učnem načrtu, je potrebno predvideti, kateri učni predmeti bodo vključeni in kdaj ter koliko ur pouka bo zajetih in med seboj povezanih pri izvajanju posameznih dejavnosti. Načrt je lahko različno oblikovan, zapisan na večji poli papirja ter pritrjen na vidnem mestu ob idejni skici. Pomembno je, da je pregleden ter dostopen vsem udeležencem, saj je s tem omogočeno sprotno preverjanje uresničevanja posameznih nalog. Tudi v tej etapi projektnega dela aktivno sodelujejo vsi udeleženci. Skupaj z vodjo pretehtajo predloge ter presodijo njihovo uresničljivost in primernost glede na cilje. Posamezniki se odločijo in prostovoljno javijo, pri katerih nalogah želijo sodelovati. Lahko pa se zgodi, da posamezniki v kateri koli etapi odklonijo delo.
Pomembno je, da nikogar ne silimo, ampak da se imajo udeleženci možnost odločiti sami ter da bo to, kar bo posameznik počel, prispevalo k njegovemu razvoju. Če gre pri projektu za obdelavo določene teme, jo mora tako ali drugače obdelati vsak, četudi individualno ali zunaj projekta.
Pri izdelavi načrta je priporočljivo ponovno zapisati vse pomembnejše podatke z idejne skice: naslov projekta, končni cilj in delne cilje oziroma naloge, saj so vsi ti elementi sestavine načrta.
4. etapa:Izvedba načrta
Glavna naloga po izdelavi načrta je izvajanje posameznih nalog, ki jih udeleženci izpolnjujejo v skladu z načrtom. Eden glavnih ciljev pri vodenju izvajalcev v tej etapi je spodbujati udeležence k aktivnemu udejstvovanju in čim večji samostojnosti pri pridobivanju znanja. Vodja projekta mora v tej etapi:
- spremljati in usmerjati aktivnosti izvajalcev;
- biti pozoren na motiviranost izvajalcev;
- pomagati izvajalcem pri premagovanju nastalih ovir, vendar tako, da s tem ne duši njihove aktivnosti in samostojnosti;
- paziti, da ne bo delal razlik med udeleženci;
- spodbujati izvajalce, da naj vprašajo, če česa ne znajo ali razumejo;
- spodbujati izvajalce, da naj izražajo svoje misli;
- pohvaliti izvajalce, kadar to zaslužijo;
- s pogovorom ali dialogom spodbujati soočenje različnih mnenj ter na ta način
o različnih pogledih, hkrati pa jim pomagati, da tudi sebe ovrednotijo v odnosu do drugih ter da so pri tem dovolj samokritični;
- učiti izvajalce, kako se naj učijo in kako naj bodo pri učenju učinkoviti (obiskovanje knjižnic, brskanje po leksikonih, enciklopedijah, priročnikih in drugih virih, pridobivanje informacij z vodenimi pogovori, postavljanje jasnih vprašanj, zapisovanje beležk, povzetkov, brskanje po internetu, selekcioniranje, povzemanje in uporabljanje dobljenih podatkov);
- med potekom projekta sproti beležiti opažanja, pomisleke, dileme, predloge posameznikov ali skupine, kar se kasneje uporabi pri evalvaciji;
- cilje, vsebine in didaktične postopke prilagajati starosti udeležencev, njihovim razvojnim zmogljivostim in sposobnostim, upoštevati tudi druge posebnosti posameznikov, vendar na način, da se nenehno spodbuja njihov razvoj.
Vodja in drugi sodelavci pri projektu se morajo zavedati, da s svojim ravnanjem in obnašanjem, s svojo celostno osebnostjo vplivajo na obnašanje in osebnostno oblikovanje udeležencev. Izvajalci se v tej etapi učijo različnih metod in tehnik učenja, različnih ročnih in drugih spretnosti ter pravilnega in varnega ravnanja z različnimi orodji in materiali. V tem delu so pri večjih projektih zaradi sprotnega reševanja konfliktov in drugih težav priporočljiva občasna srečanja.
5. etapa:Predstavitev dosežkov
Ko so izvedene vse dejavnosti, je projekt s prikazom dosežkov zaključen. Ti dosežki so konkretni rezultati, ki so vidni in merljivi, pomembno je, da potrdijo oz. preverijo na začetku postavljeni cilj. Pri dosežkih gre za izdelke posameznikov, posameznih skupin ali celotne skupine. Udeleženci se predstavijo na različne načine, zaželeno pa je, da se udeleženci kot izvajalci predstavijo in posredujejo osnovne informacije o projektu, in sicer:
- kdo so bili izvajalci projektnega dela, njihovo število, razred in starost;
- kdo je bil vodja projekta;
- kdo so bili sodelavci in koliko jih je bilo;
- kdaj je projekt potekal;
- kje je projekt potekal.
6. etapa:Evalvacija
Projekt se zaključi s končnim produktom, projektno delo pa šele z ovrednotenjem rezultatov in celotnega poteka projekta. Zaželeno in priporočljivo je, da vsi udeleženci projekta, izvajalci, vodja, strokovni delavci, starši pa tudi povabljenci na zaključni predstavitvi, ovrednotijo rezultate in celotni potek projekta. Vrednotimo celotni potek projektnega dela, količino in kakovost znanja, ki so ga udeleženci pokazali, ter postopke, s katerimi so dosegli rezultate in z njimi uresničili končni cilj. Do ocen pridemo po različnih poteh: samorefleksija udeležencev, ocenjevanje in samoocenjevanje dela udeležencev. Ovrednotimo pa tudi razvoj vsakega posameznika, saj so bili med izvajanjem projekta vključeni z vsemi svojimi potenciali: fizičnimi, intelektualnimi, čustvenimi in socialnimi.
Ocenjevanje in samoocenjevanje udeležencev so povratne informacije o njihovih lastnih vtisih in doživetjih, ki razkrivajo njihovo počutje med izvajanjem projekta, njihov odnos do vsebine in dejavnosti, oceno o kvaliteti in učinkovitosti lastne udeležbe, o pridobljenih izkušnjah in spoznanjih. S temi podatki spoznamo osebni pogled udeležencev na naravo projektnega dela pa tudi vzroke za bolj ali manj uspešno sodelovanje posameznikov v projektu ter dosežene ravni znanja, kreativnosti in drugih sposobnosti, ki so jih pokazali.
Svoje vtise lahko izrazijo na različne načine, pisno ali ustno.
Ocena vodje projektase osredotoča zlasti na kakovost izvedbe celotnega projekta. Pri tem posreduje svoja opažanja, oceni in ovrednoti ravnanje posameznih udeležencev, njihov osebnostni razvoj v znanju, različnih spretnostih in sposobnostih, prizadeva si ugotoviti njihove lastnosti, navade, vrednote, nadarjenost. Ocenjevanje vedenja in razvoja udeležencev je podobno opisnemu ocenjevanju posameznikov, svoja opažanja o posameznikih pa si vodja beleži že med samim potekom projekta. Za to mora vodja sam ali s sodelavci določiti kriterije ocenjevanja, pri čemer si pomaga z učnim programom in ustrezno pedagoško in psihološko literaturo. Za lažje dokumentiranje svojih ugotovitev o udeležencih naj si vodja za vsakega udeleženca izdela posebno mapo, imenovano portfolio.
Ob koncu ovrednoti še uspešnost realizacije postavljenih ciljev.
Projektno delo se zaključi z rezultati, ki jih udeleženci predstavijo v sklepnem delu projekta.
To so različni posamični ali skupinski izdelki in dosežki:
- pisni (referati, literarni spisi, poročila …);
- raziskovalni (anketni izsledki, rezultati sistematičnega zbiranja in urejanja podatkov, predmetov …);
- umetniški (likovne, literarne, glasbene, plesne predstavitve …);
- praktično uporabni (ptičje krmilnice, oblačila, prometni znaki …);
- športni.
Ocena zunanjih sodelavcev temelji na njihovih opažanjih, vtisih in ocenah o poteku in rezultatih projektnega dela, v katerem so sodelovali. Njihova opažanja je koristno vnesti v mapo kot dokumentarno gradivo, kar prispeva k celovitejšemu ovrednotenju izvedenega projekta.
Ocene staršev so dragocen podatek o uspešnosti projektnega dela. Starši, ki so opazovali svoje otroke ali celo sodelovali v projektu, izražajo svoje vtise, opažanja in ocene. Ker na učinke projektnega dela gledajo z drugega zornega kota kot pedagoški delavci, so njihove ugotovitve in ocene še posebej zanimive in koristne. S pomočjo staršev je mogoče dobiti celovitejšo sliko o posameznem otroku, saj je njihova pozornost navadno usmerjena na reakcije in obnašanje njihovega otroka. S svojo vključenostjo v projekt v vlogi opazovalca ali sodelavca dobijo starši možnost, da bolje spoznajo svojega otroka, njegove probleme, interese in stiske ter mu v sodelovanju z vodjo projekta pomagajo učinkoviteje reševati vedenjske in druge težave. Tudi opažanja in vidiki staršev so dragoceno dokumentacijsko gradivo.