Metoda dela in raziskovalni pristop

5. Kako starši dvojno izjemnih učencev s SUT/PPPU svojemu otroku med šolanjem nudijo podporo?

6. S katerimi izzivi in z nejasnostmi se med šolanjem soočajo dvojno izjemni učenci s SUT/PPPU ter njihovi starši v obdobju pred in med identifikacijo dvojne izjemnosti ter po njej?

6.3 Metoda dela in raziskovalni pristop

V raziskavi je bila uporabljena deskriptivna metoda pedagoškega raziskovanja.

Odločila sem se za kvalitativni raziskovalni pristop, ki raziskovalcu omogoča poglobljeno poznavanje, razčiščevanje in izpopolnitev podob ter pojmov (Ragin, 2007).

Izbrala sem multiplo študijo primera, saj nam preučevanje več primerov istega problema omogoča bogatejši prikaz določenega stanja, poiščemo pa lahko tudi skupne življenjske izkušnje (Ragin, 2007).

Pri raziskovanju je bila uporabljena tehnika spraševanja v obliki intervjujev, ki jo je dopolnila tehnika analize dokumentacije. Analizirala sem dokumentacijo, ki so jo intervjuvani učenci pridobili v času usmerjanja, in sicer odločbo, strokovno mnenje komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ter poročilo šole.

6.3.1 Izbor in opis raziskovalnih enot

Izbor enot raziskovanja je namenski. K sodelovanju pri raziskavi sem povabila tri osnovnošolske učence iz Slovenije, ki so bili v osnovni šoli zaradi svojih PPPU usmerjeni v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in z dodatno strokovno pomočjo ter so obenem prepoznani tudi kot nadarjeni učenci. Izbrala sem takšne, ki obiskujejo osnovno šolo v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju, saj sem predvidevala, da so v času šolanja uspeli pridobiti veliko izkušenj, ki so pomembne za uresničevanje ciljev raziskave. Dva izmed njih sta v času med povabilom k intervjuju in samo izvedbo postala dijaka 1. letnika srednje šole. Vsi trije so bili fantje, čeprav spol intervjuvancev ni bil eden izmed iskalnih kriterijev. Intervjuvala sem tudi matere vključenega učenca in dijakov, ki so bile pripravljene deliti svoje zgodbe ter doživljanja skozi šolanje njihovega dvojno izjemnega otroka. V stik z intervjuvanci sem prišla preko osebnih poznanstev ter s pomočjo specialno-rehabilitacijskega pedagoga, ki pozna enega izmed intervjuvanih učencev. Vsem udeleženim je bila zagotovljena anonimnost, zato njihove osnovne šole niso poimenovane, navedena imena učenca in dijakov pa so izmišljena.

Pri opisu učenca in dijakov sem uporabila dokumentacijo, ki je nastala v ter po postopku pridobitve statusa učenca s posebnimi potrebami: odločbo o usmeritvi v program vzgoje in izobraževanja, ki je izdana na podlagi strokovnega mnenja;

strokovno mnenje, ki ga v postopku usmerjanja običajno pripravijo psiholog, specialni ter rehabilitacijski pedagog ter zdravnik; poročilo o otrokovem funkcioniranju, ki je

40

priloga individualiziranega programa učenca. Dokumentacijo sem pridobila s soglasjem udeležencev raziskave. Vse navede informacije o učencih so izpisane iz dokumentacije in so relevantne za raziskovalno temo.

- Dijak Gaj

Gaj je bil v času intervjuja star 15 let. Končal je osnovnošolsko šolanje in začel obiskovati srednjo šolo.

Iz strokovnega mnenja je razvidno, da je bil Gaj že leta 2012 predstavljen komisiji za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Opredeljen je bil kot otrok z lažjo govornojezikovno motnjo, kot lažje gibalno oviran otrok in kot otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Takrat so strokovnjaki ugotovili, da ima težave s koncentracijo, da je hipoton in upočasnjen pri delu. Prisotni so bili znaki psihične disfunkcije organske cerebralne etiologije, obenem pa so ugotovili, da so njegove intelektualne sposobnosti v celoti na nadpovprečni ravni. Leta 2015 so pri dečku preverjali ustreznost usmeritve. Šola je poročala, da so se težave z motoriko poglobile, s tem pa tudi upočasnjenost pri šolskem delu. V strokovnem mnenju so bile navedene težave na področju slušnega pomnjenja daljših in neznanih besed, težave pri prepoznavanju ter povezovanju glasov v besede pri daljših povedih, težave na področju vidnega razlikovanja, pomnjenja in vizualno-motorične koordinacije. Zaradi prisotnih napak pri branju je bilo razumevanje prebranega slabše, zaradi težav v grafomotoriki pa je bila pisava nečitljiva. Njegovi zapiski so bili posledično težje berljivi.

Pri matematiki ni bilo ugotovljenih težav z razumevanjem, prisotne pa so bile težave z obračanjem števil pri zapisu in pri reševanju besedilnih nalog zaradi težav pri branju.

Veliko uspešnejši je bil, če se mu je besedilna naloga prebrala. Opisali so ga kot učenca s primarno nadpovprečnimi intelektualnimi sposobnostmi, pri šolskem delu pa ga je ovirala kombinacija primanjkljajev, ki se je izražala na področju branja, pisanja in pozornosti ter koncentracije.

Na podlagi strokovnega mnenja je prejel odločbo, v kateri je bil opredeljen kot otrok z lažjo gibalno oviranostjo in kot otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja.

Usmerjen je bil v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in z dodatno strokovno pomočjo. Dodeljena mu je bila dodatna strokovna pomoč v obsegu treh ur tedensko, od tega dve uri s specialnim in z rehabilitacijskim pedagogom ter ena z učiteljem. Zagotovile so se mu prilagoditve pri organizaciji, preverjanju in ocenjevanju znanja, napredovanju ter časovni razporeditvi pouka.

Intervju z Gajem je bil izpeljan 11. 12. 2019 v večernih urah v zasebnem prostoru njihovega domovanja. Na njegovo željo je bila v času intervjuja v sobi tudi njegova mama. Bil je pripravljen na sodelovanje, na vprašanja je odgovarjal spontano in brez zadržkov. Ponekod je imel težave z odgovarjanjem, saj o nekaterih temah ni veliko premišljeval. Zatikalo se je tudi pri vprašanjih, ki so bila vezana na njegova prva leta

41

šolanja, saj nekaterih stvari ni imel več v jasnem spominu. V pomoč sem mu zastavljala podvprašanja, zaradi katerih je intervju lažje stekel. Pogovor je trajal okoli 30 minut.

Kasneje sem tekoče izvedla še nekoliko daljši intervju z mamo.

- Učenec Lan

Lan je bil v času intervjuja star 14 let. Hodil je v zadnji, 9. razred osnovne šole. Iz odločbe o usmeritvi je razvidno, da sta uvedbo postopka umerjanja zahtevala starša, saj sta pri svojem otroku opažala velike težave na področju pozornosti in koncentracije ter učnega dela.

V strokovnem poročilu so bila zapisana prepoznana učenčeva šibka in močna področja. Med šibkimi so zmožnost hitrosti obdelave podatkov, računske sposobnosti in kratkotrajno pomnjenje. Zaradi šibke fine motorike je imel težave s pisanjem, ni pisal rad. Njegovo pisanje je bilo počasno, zapis pa težje berljiv. Težave je imel z vzdrževanjem pozornosti in koncentracije ter s hiperaktivnostjo. Težave je imel tudi pri socialnem vključevanju – težje je sprejemal sošolce in raje je delal individualno.

Njegova močna področja so bila splošna intelektualna sposobnost, vedoželjnost in radovednost, dobra samopodoba, zanimanje za računalništvo, poznavanje angleškega jezika, bogato besedno znanje ter sposobnost izražanja in abstraktno mišljenje.

Učenec je bil po Konceptu odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci prepoznan kot nadarjen učenec, kar ga uvrsti v skupino dvojno izjemnih s SUT/PPPU.

Na začetku Lanovega četrtega razreda je bila na podlagi strokovnega mnenja izdana odločba o usmeritvi. Komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ga je opredelila kot dolgotrajno bolnega otroka in kot otroka s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, zaradi česar je bil usmerjen v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem ter z dodatno strokovno pomočjo. Z odločbo je pridobil pravico do metodično-didaktičnih, okolijskih in časovnih prilagoditev ter prilagojenega načina preverjanja in ocenjevanja znanja.

Intervju z Lanom je bil izpeljan 9. 12. 2019 v popoldanskem času v osebnih prostorih družine. Spremljala ga je mama, ki se je v času intervjuja umaknila na drugo stran sobe, od koder je spremljala dogajanje. Najprej je Lan deloval sramežljivo in zaprto, vendar je sčasoma postajal bolj sproščen ter zgovornejši. Pogovor je trajal štirideset minut. Sledil je intervju z mamo, ki ga je poslušal tudi Lan. Trajal je trideset minut, pri izpeljavi ni bilo posebnosti.

- Dijak Bor

Bor je bil v času intervjuvanja star 15 let. Pred kratkim je začel obiskovati 1. letnik srednje šole.

42

Strokovna ocena funkcioniranja učenca s strani komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami je bila opravljena v 3. razredu osnovne šole. Šola je Bora ocenila za komunikativnega, prijaznega in prilagodljivega dečka, ki je bil zelo uspešen pri matematiki, in sicer na področju logičnega razmišljanja ter reševanja problemov.

Težave so opažali na področju opismenjevanja in tempa dela. Testiranje s preizkusom SNAP je pokazalo težave na področju fonološkega zavedanja, težave s pismenostjo, disgrafijo in težave z delovnim spominom. Težave na področju branja in pisanja so bile posledica obsežnega odstopanja na fonološkem področju ter oviranosti pri zaporedni obdelavi vidnih informacij. Testiranja so pokazala še težave z orientacijo v času in prostoru. Pri delu so opažali izredno počasnost zaradi lastne negotovosti in pomanjkanja samozavesti pa negotovost ter zadržanost pri izkazovanju svojih potencialov. Psihodiagnostični rezultati so pokazali tudi nadpovprečno do visoko nadpovprečno raven kognitivnega funkcioniranja na področjih nebesednega mišljenja in sklepanja, integriranja vizualnih dražljajev, uporabe vizualno-motoričnih veščin pri reševanju problemov, ki niso del učenja ter hitrost odzivanja, zlasti mentalne hitrosti reševanja neverbalnih problemov. Nadpovprečno raven pa je dosegal pri odgovarjanju na ustna vprašanja, ki merijo znanja dejstev, pomene besed, sklepanje in sposobnost izražanja misli, pri numeričnih sposobnostih ter zaporedni predelavi informacij, ki zahteva neodkrenljivost in daljšo pozornost. Kot nadarjen učenec je bil Bor prepoznan na testu kreativnih sposobnosti in ocenjevalnih lestvicah na voditeljskem, dramskem ter psihomotoričnem področju.

Na podlagi opisanih ugotovitev je komisija Bora opredelila za dvojno izjemnega učenca, ki je visoko nadpovprečen, na drugi strani pa njegovo funkcioniranje otežujejo vse naloge, ki so povezane s procesiranjem informacij. S pridobitvijo statusa otroka s primanjkljaji na posameznih področjih učenja in otroka z zmerno govorno-jezikovno motnjo se je Bora usmerilo v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem ter z dodatno strokovno pomočjo. Tako je od 3. razreda naprej prejemal eno uro dodatne strokovne pomoči in dve uri učne pomoči, v višjih razredih pa tri ure učne pomoči učiteljev ter prilagoditve na različnih področjih učnega procesa.

Intervju z Borom in njegovo mamo je bil zaradi osebnih razlogov družine in pandemije virusa COVID-19 prestavljen za več mesecev. Uspeli smo ga izvesti v 10. 5. 2020, ko je že obiskoval 1. letnik srednje šole. Ker je od osnovne šole preteklo šele nekaj mesecev, niti Bor niti mama nista imela težav pri odgovarjanju na vprašanja. Intervju je potekal v dopoldanskem času na njegovem domu. Na njegovo željo je bila pri izvedbi intervjuja prisotna mama, pri intervjuvanju z njo, pa Bor ni bil prisoten. Pri odgovarjanju je bil precej redkobeseden, zato mu je bilo treba postaviti veliko podvprašanj. V nasprotju z njim pa je bila njegova mama zgovornejša, njeni odgovori pa vsebinsko bogatejši.

43

6.3.2 Zbiranje in obdelava podatkov

Za instrument sem izbrala poglobljen polstrukturiran intervju, s katerim lahko raziskovalec hitro in zanesljivo odkrije, kje so problemi, kako ljudje nanje gledajo ter kako se o njih pogovarjajo (Kordeš in Smrdu, 2015). Najprej sem po vsebinskih sklopih oblikovala intervju za učenca in dijaka, nato pa še njihove starše. Vprašanja so bila usmerjena, vendar dovolj odprta za bogato pripovedovanje. Zastavljena vprašanja sem po potrebi sproti dopolnjevala s podvprašanji.

S sodelujočimi sem se predhodno dogovorila za čas in kraj srečanja. Vsak intervju je potekal individualno in v neposrednem osebnem stiku. Dobili smo se v mirnem in prijetnem okolju za pogovor. Pred izvedbo intervjujev sem vsakega posebej seznanila s potekom intervjuja in se dogovorila za snemanje pogovora, ob tem pa sem jim zagotovila popolno anonimnost. Po privolitvi k sodelovanju v raziskavi se je izvedba začela, na koncu pa sem se zahvalila za sodelovanje.

Po izvedbi intervjujev in analizi dokumentacije učenca ter obeh dijakov je sledil postopek kvalitativne analize zbranega gradiva po korakih Vogrinca (2008). Najprej sem zvočne posnetke intervjujev transkribirala, nato pa prepisano gradivo razčlenila na sestavne dele, tako da sem dobila enote kodiranja. Sledil je proces induktivnega kodiranja, skozi katerega sem iz posamezne enote izločila bistvo. Kasneje sem sorodne kode združevala v kategorije, od teh pa obdržala tiste, ki so bili relevantni glede na cilj raziskave.