I. TEORETIČNA IZHODIŠČA
5 POMOČ IN PODPORA DVOJNO IZJEMNIM UČENCEM S SUT/PPPU SKOZI
5.1 Ustrezen način poučevanja dvojno izjemnih učencev s SUT/PPPU
»Dlje časa, ko učenci niso prepoznani kot dvojno izjemni in dlje časa, ko njihove specifične učne potrebe niso ustrezno podprte, več čustvenih težav imajo, več je težav v socialnem funkcioniranju ter z obvladovanjem anksioznosti, morda se spopadajo celo z depresijo ali s čustvenimi in z vedenjskimi težavami« (Lep, 2019, str. 165).
5 POMOČ IN PODPORA DVOJNO IZJEMNIM UČENCEM S SUT/PPPU SKOZI PROCES ŠOLANJA
5.1 Ustrezen način poučevanja dvojno izjemnih učencev s SUT/PPPU
Uporaba učinkovitih strategij podpore, svetovanja in razvijanja nadarjenosti ter talentov, je za rizične skupine nadarjenih ključna, saj morajo razviti visoko stopnjo rezilientnosti, če želimo, da premagajo svoje primanjkljaje in razvijajo svoje potenciale (Božič in Magajna, 2012).
Kavkler in Košak Babuder (2014) ocenjujeta, da lahko z izvajanjem 5-stopenjskega modela pomoči uspešno uresničujemo posebne potrebe dvojno izjemnih s SUT/PPPU, saj omogoča povečevanje intenzivnosti obravnave v skladu z njihovimi potrebami. Na prvi stopnji pomoči učitelj v razredu poskrbi za prilagoditev vseh elementov učnega okolja in procesa poučevanja posebnim potrebam učenca, na zadnji stopnji modela pa se za učenca s težjimi SUT oziroma PPPU pripravi individualiziran program, ki učencu nudi bolj intenzivne ter specialne oblike pomoči za odpravljanje primanjkljajev. Avtorici pri tem poudarita, da mora kakršna koli oblika pomoči temeljiti na učenčevih močnih področjih.
Kavkler in Košak Babuder (2014) izpostavljata sistemski pristop, ki omogoča uspešno obravnavo dvojno izjemnih s SUT/PPPU v procesu šolanja, in sicer štiristopenjski sistemski model razvoja inkluzivne šole. Temelji na usklajenem delovanju štirih podsistemov: učenec, razred, šola in širše okolje. Na ravni razreda avtorici izpostavljata pomembno vlogo učitelja pri uspešni vključitvi dvojno izjemnih s SUT/PPPU v šolski prostor. Poleg učiteljevih pozitivnih stališč, poznavanja in upoštevanja otrokovih posebnih potreb je pomembno, da obvlada strategije za ustrezno prilaganje poučevanja ter spodbuja dobre socialne odnose v razredu.
Učiteljeva skrb je, da pri poučevanju upošteva prilagojeno organizacijo fizičnega, didaktičnega, socialnega in kurikularnega učnega ter obravnava kognitivne veščine, ki temeljijo na močnih področjih učenca. Winebrenner (2003) poudarja, da morajo učitelji dvojno izjemnim učencem s SUT/PPPU ponuditi priložnosti, preko katerih lahko pokažejo svoja močna področja in doživijo učni uspeh, obenem pa jih spodbujati k uporabi strategij, ki jim pomagajo kompenzirati učne primanjkljaje.
Vizija inkluzivne šole je polno vključevanje in uresničevanje posebnih potreb učencev, tudi učencev z dvojno izjemnostjo. Ta se lahko uresniči, če delavci šole z rabo učinkovitih metod dela, s sodelovalnim odnosom, z ustreznimi pričakovanji do učencev
26
in izrabo raznolikih razpoložljivih virov v polni meri skrbijo za uresničitev posebnih potreb dvojno izjemnih s SUT/PPPU. Šola mora priskrbeti ustrezne vire pomoči in podpore (prostovoljce, specialne pedagoge, svetovalce, mentorje, učitelje pomočnike), ki zagotavljajo kakovostno poučevalno prakso ter ustvarijo pogoje za razvoj učenčevih potencialov, obenem pa mora poskrbeti za natančno opredeljeno pomoč učiteljev, spodbujati timsko delo in povezovanje šole z različnimi podpornimi institucijami, s katerimi si lahko izmenjujejo vire informacij, primere dobrih prask ter materiale. Ključno vlogo pri uresničevanju vizije pa ima vodstvo šole in širše okolje, ki nudi podporo učiteljem ter drugim strokovnim delavcem šole, ki se srečujejo z dvojno izjemnimi s SUT/PPPU (Kavkler in Košak Babuder, 2014).
Rosner (1985) meni, da je predpogoj za izvajanje ustreznega programa sprejemanje drugačnosti in dobra izobraženost pedagoških strokovnih delavcev o obstoju ter značilnostih dvojne izjemnosti učenca, Bireley in Languis (1992, v Douglass, 2008) pa k temu dodajata še potrebo po timskem sodelovanju pri načrtovanju poučevanja ter dobri usposobljenosti učiteljev pri podpiranju primanjkljajev in spodbujanju nadarjenosti. Tudi Montgomery (2009) ocenjuje, da je potreba po izobraževanju šolskih strokovnih delavcev o posebnih potrebah tovrstne populacije učencev in ustreznih načinih poučevanja velika. Šolam predlaga, naj spodbujajo nadarjenost učencev s podpiranjem samostojnosti in svobodnega razmišljanja ter z zagotavljanjem prostora za ustvarjanje in reševanje logičnih problemov. Le na tak način lahko ustvarimo dovolj zahtevno in motivirajoče šolsko okolje, ki ohranja zanimanje ter navdušenje dvojno izjemnih učencev s SUT/PPPU nad obiskovanjem šole.
Dvojno izjemni učenci s SUT/PPPU so v eni izmed raziskav poročali o najpomembnejših elementih poučevanja dvojno izjemnih s SUT/PPPU. Izpostavili so pomembnost učiteljevega dobrega poznavanja učencev, njegovo osredotočenost na pozitivne lastnosti in močna področja učencev ter nudenje podpore pri razvijanju le-teh (Montgomery County Public School, 2015).
V publikaciji Montgomery County Public School (2015, str. 30–31) so na podlagi številnih raziskav in opažanj usposobljenih učiteljev zbrali bolj ali manj učinkovite metode ter strategije dela z dvojno izjemnimi s SUT/PPPU:
1. Šolska klima
Učinkovito: Neučinkovito:
27
- udobno, izzivov polno okolje;
- upoštevanje socialno-čustvenih potreb;
- individualizacija;
- visoka pričakovanja;
- spodbujanje samozavedanja učenčevih sposobnosti in samozagovorništva;
- sodelovanje učiteljev in drugih strokovnih delavcev, ki poučujejo učence;
- opremljanje učencev s strategijami uspešnega reševanja konfliktov;
- aktivno poslušanje;
- poudarek na odpravljanju šibkih področij funkcioniranja oziroma primanjkljajev;
- zniževanje standardov znanja;
- nizka pričakovanja do učencev.
- stimulativno fizično okolje z različnimi učnimi pripomočki in s prostornino, ki omogoča svobodno izražanje otrok.
2. Spodbujanje nadarjenosti
Pri poučevanju dvojno izjemnih s SUT/PPPU morajo biti učitelji pozorni, da vključujejo dejavnosti, ki razvijajo njihove interese in nadarjenost. Multisenzorni pristop, omogočanje samostojnosti pri opravljanju nalog in praktičnih izkušenj poskrbijo, da razvijajo svoje potenciale ter ostanejo učno motivirani. Pri poučevanju je treba upoštevati tudi učenčev prevladujoč učni stil. Učitelji priznavajo, da pri poučevanju dvojno izjemnih s SUT/PPPU ne deluje vodenje, ki ne upošteva njihovih predlogov in želja, pretirana osredotočenost na blaženje posledic učenčevih primanjkljajev ter prepričanost, da lahko dvojno izjemni s SUT/PPPU organizirajo svoje razmišljanje brez potrebnih prilagoditev in pomoči. Rosner (1985) meni, da morajo biti učitelji in drugi strokovni delavci odprti za uporabo ustvarjalnih ter inovativnih pristopov, program za nadarjene pa bi moral vključevati mentorja ali koordinatorja, ki bi organiziral poučne in kreativne dejavnosti za razvijanje močnih področij.
3. Učenje strategij učenja
Dvojno izjemni učenci s SUT/PPPU so sposobni razmišljati izjemno, nenavadno, celo izven okvirjev družbe. Dobro je, da učenci z učiteljem sodelujejo pri oblikovanju vprašanj in pri reševanju logičnih problemov. Smiselno je, da se učitelji naučijo številnih miselnih strategij, ki jih lahko kasneje izvajajo in prenesejo na učence. Kot učinkovita se je izkazala metakognitivna strategija »Razmišljaj na glas«, ki zajema učenje po modelu, razvija miselni jezik in spodbuja samostojnost pri iskanju rešitev. Zmotno je namreč domnevanje, da dvojno izjemni s SUT/PPPU sami osvojijo številne miselne
28
strategije in jih uporabljajo brez pomoči drugih. Zanje je pomembna možnost drugačnega, alternativnega načina izkazovanja znanja.
V nadaljevanju so predstavljene učinkovite in neučinkovite metode ter strategije dela z dvojno izjemnimi s SUT/PPPU glede na področja, ki jim pogosto povzročajo preglavice (Montgomery County Public School, 2015, str. 32–34):
- Pisanje
Učinkovito: Neučinkovito:
- vrednotenje vsebine zapisa;
- osredotočenost na kakovost zapisa;
- uporaba pomožne tehnologije (računalnik, urejevalniki besedil, elektronski organizatorji … );
- grafični organizatorji;
- uporaba mehaničnih pisal;
- vrednotenje rokopisa;
- osredotočenost na količino zapisa;
- označevanje pravopisnih napak z rdečim pisalom;
- previsoka pričakovanja, ki ne upoštevajo učenčevih fizičnih omejitev.
- jasno zapisani kriteriji uspešnega zapisovanja;
- jasna navodila in razčlenitev nalog na korake;
- raba tradicionalnih (koledarji, urniki, beležke, tabele prioritet itd.);
- elektronskih, grafičnih in programskih organizatorjev;
- zagotavljanje kontrolnih točk za dolgoročne naloge in spremljanje napredka;
- zagotavljanje dodatnega časa za organizacijo gradiva in nalog;
- jasno določanje lokacije in časovnih rokov za oddajo zaključenih nalog;
- raba brskalnikov in drugih virov informacij za pomoč pri iskanju odgovorov;
- vodenje in razvijanje samostojnosti pri izposojanju ter pridobivanju fotokopij.
- pripisovanje šibkih organizacijskih veščin pomanjkanju motivacije, lenobi ali odklonilnemu odnosu;
- dolgoročne in zapletene naloge brez podpore pri organizaciji;
- pričakovanja učiteljev o obvladovanju organizacijskih pripomočkov in strategij pri pouku, brez predhodnega poučevanja njihove rabe.
29
- Branje
Učinkovito: Neučinkovito:
- poudarek na poslušanju, pridobivanju in razumevanju informacij;
- branje vsebin, povezanih z interesi učenca;
- ustno razpravljanje ob pomožnem besedilu;
- uporaba pomožne tehnologije (npr.
slušne knjige, aplikacije za branje besedila);
- branje kratkih, jedrnatih besedil, ki vsebujejo veliko informacij.
- pretirana osredotočenost na bralne napake, ki ne vplivajo na
razumevanje prebranega;
- razredna tekmovanja in primerjanja v branju;
- branje pisnih izdelkov drugih vrstnikov;
- branje delovnih listov;
- branje le enostavnih, podpovprečno težkih besedil.
- Spomin
Učinkovito: Neučinkovito:
- raznoliki načini poučevanja;
- uporaba pomožne tehnologije za lažje sledenje in zapomnitev vsebin (npr.
snemalnik, elektronska pošta, videoposnetki simulacij itd.);
- raba mnemotehnik;
- miselno vizualiziranje vsebine, ogled posnetkov;
- ustvarjanje povzetkov, ključnih besed;
- sprotno beleženje in označevanje najpomembnejših vsebin;
- vrstniška pomoč pri ponavljanju in utrjevanju učne snovi;
- informiranost o šolskem delu in preteklih izkušnjah učencev višjih razredov;
- razobešena pravila in navodila nalog;
- dovoljena uporaba pripomočkov za lažji priklic informacij (zapiski, učbeniki, slike itd.).
- poučevanje, ki zahteva zapomnitev nebistvenih podatkov oziroma podrobnosti;
- uporaba le enega načina poučevanja (npr. predavanja);
- pričakovanja učiteljev o
obvladovanju pripomočkov in strategij za boljšo zapomnitev pri pouku brez predhodnega
poučevanja njihove rabe.
30
- Matematika
Učinkovito: Neučinkovito:
- predhodna ocena obvladovanja matematičnih veščin (npr. decimalna števila, ulomki, temeljne računske operacije, statistika itd.);
- osredotočenost na razvoj
konceptualnih veščin in strategij za reševanje problemov;
- multidisciplinarno poučevanje;
- interaktivna in konkretna gradiva;
- učenje rabe matematičnih
pripomočkov (pomožni kartončki, žepno računalo).
- obsežne oziroma dolgotrajne naloge;
- ponavljajoče se naloge;
- prepisovanje vsebin iz učbenikov, prosojnic in šolske table;
- osredotočenost na obvladovanje računskih spretnosti (npr. pisno računanje, računanje z ulomki in decimalnimi števili, statistika itd.).
- Naravoslovje
Učinkovito: Neučinkovito:
- zagotavljanje praktičnih in interaktivnih izkušenj;
- reševanje problemskih situacij iz resničnega življenja;
- jasen namen in končni izdelek za smiselnost raziskovanja;
- vizualizacija učnih vsebin s pomočjo slikovnega materiala, animacij in simulacij;
- raba grafičnih organizatorjev za lažje zapisovanje učnih vsebin.
- poudarek na prebiranju obsežnih učnih vsebin;
- osredotočenost na zapomnitvi dejstev in ne na razumevanju konceptov.
Za učinkovito zadovoljevanje posebnih potreb dvojno izjemnih s SUT/PPPU je Baum (1990) oblikovala štiri splošne smernice:
1. Usmeritev pozornosti na razvijanje področij nadarjenosti
Dvojno izjemni s SUT/PPPU v šoli pogosto dobijo premalo priložnosti za izpostavljanje in razvijanje svojih močnih področij. Raziskave so pokazale, da osredotočenost na
»slabosti« učencev prinaša težave s samopodobo, pomanjkanje motivacije, stres, celo depresijo (Baum, 1984; Whitmore in Maker, 1985, v Baum, 1990). Potreba po stimulativnem učnem okolju, ki v največji možni meri razvija njihovo nadarjenost, je tako zelo velika. Obogatitvene dejavnosti morajo biti zasnovane tako, da spodbujajo
31
abstraktivno in ustvarjalno razmišljanje dvojno izjemnih učencev s SUT/PPPU, pri čemer niso pomembno ovirani s strani svojih primanjkljajev.
2. Zagotovitev okolja, ki sprejema družbeno različnost
Šole običajno nagrajujejo le določene sposobnosti učencev, pri čemer izstopajo predvsem močne verbalne sposobnosti. Vendar uspeh v življenju ni odvisen samo od spretnosti branja in pisanja, temveč tudi od veščin ter znanja na drugih področjih.
Dvojno izjemni učenci s SUT/PPPU potrebujejo okolje, ki spoštuje individualne razlike in spodbuja raznolike potenciale učencev. Le v takšnem bodo lahko brezskrbno izražali svojo kreativnost, saj se bodo počutili enakovredne in sprejete.
3. Poučevanje kompenzacijskih strategij
Težje SUT oziroma PPPU posameznika navadno ovirajo vse življenje, zato je za obvladovanje težav pomembno spoznavanje in učenje kompenzacijskih strategij.
Alternativni načini sprejemanja informacij za dvojno izjemnega učenca z bralnonapisovalnimi težavami so na primer lahko ustna predavanja, ogled muzejev, fotografij in filmov, eksperimentiranje itd. Učence je treba opremiti tudi z raznolikimi organizacijskimi strategijami, ki jim bodo omogočile izdelavo dobro organiziranega izdelka. Pri tem je učinkovita raba tehnologije, saj zagotavlja organizacijo in dostop do številnih informacij, povečuje natančnost pri matematiki ter črkovanju in izboljšuje vizualno podobo končnega izdelka. Za dvojno izjemne učence s SUT/PPPU je dobro, da imajo možnost komunicirati in posredovati svoje ideje ter znanja na raznolike načine, na primer s pisanjem, z govornim nastopanjem, ustvarjanjem predstavitev, video posnetkov in stenskih poslikav. Za izboljšanje kratkotrajnega spomina sta se kot učinkoviti strategiji izkazali uporaba mnemotehnike in tehnika vizualizacije.
4. Spodbujanje samozavedanja lastnih sposobnosti
Za dvojno izjemne s SUT/PPPU je dobro samozavedanje lastnih sposobnosti ključ do pametnih odločitev pri kreiranju prihodnosti. Če uresničitev osebnega cilja zahteva veliko branja, bo pot do njega za učenca z bralnimi težavami terjala veliko truda in potrebo po pomoči drugih. Samozavedanje spodbujajo mentorstva, pogovori in obiskovanje skupin, kjer bolje spoznajo same sebe ter se naučijo sprejemati takšne, kakršni so. Baum (1990) poudarja, da se morajo učenci dobro poznati, se naučiti zagovorništva in izbrati kariero, skozi katero bodo lahko uresničevali svoje potenciale ter doživljali uspeh.
Tudi Winebrenner (2003) izpostavlja nekatere posebne metode dela z dvojno izjemnimi učenci s SUT/PPPU in z njihovim okoljem, ki jih lahko uporabljajo tako učitelji kot tudi njihovi starši. Poleg uporabe multisenzornega pristopa, učenja organizacijskih veščin in kompenzacijskih strategij, svetuje naslednje (prav tam):
1. Učenje spoštovanja in sprejemanja individualnih razlik
32
Številni učenci, ki v šoli izvajajo nasilje nad drugimi, so bili v preteklosti žrtve norčevanja zaradi svoje izstopajoče drugačnosti. Učitelji in šola morajo biti pripravljeni pomagati vsem učencem, da razumejo ter cenijo drugačnost, ne smejo dovoliti norčevanja, uporabljanja žaljivih imen ali kakršnega koli drugega nadlegovanja zaradi različnosti.
Avtorica opozarja, da večini šol pri doseganju tega cilja spodleti. Sistem, ki bo prijazen vsem učencem, bo dosežen takrat, ko bodo učenci razumeli in podpirali drugačne načine učenja ter izkazovanja znanja.
2. Učenje od splošnega k podrobnemu
Pri obravnavi nove učne snovi avtorica svetuje postopnost, in sicer od splošnega pregleda učne snovi, do učenja podrobnosti. Za dobro predstavljivost in smiselnost učne snovi je treba poskrbeti, da učenci naprej vidijo celotno sliko, šele nato se lotijo posameznih delov.
3. Učenje zastavljanja ustreznih ciljev in zavedanja lastnih zaslug za uspeh
Učence je treba naučiti zastavljati njim dosegljive kratkoročne cilje in si pripisati zasluge za dosego le-teh, četudi njihov vložek dela predstavlja le del celotne naloge.
Tovrstni strategiji pomagata nemotiviranim učencem vrniti občutek samokontrole in motiviranost, da vložijo več truda v svoje delo ter dosežejo uspeh.
4. Povezovanje usvojenega znanja z novimi vsebinami
Da se učenci lahko naučijo in posplošijo nove veščine, morajo znati nove vsebine povezati z nečim, kar že poznajo. Učencem s specifičnimi učnimi težavami ustreza splošno vizualno ustvarjanje povezav, da lahko vidijo vzorce in povezave za lažje usvajanje novega znanja. Winebrenner (2003) priporoča uporabo grafičnih organizatorjev, grafikonov, zemljevidov, slik, časovnih premic in podobnih orodij, ki nadomestijo obsežno pisanje.
5. Uporaba učinkovite tehnologije za dvig storilnosti učencev
Uporaba žepnih računal, snemalnikov zvoka, urejevalnikov besedil in programov za preverjanje črkovanja je pri učencih s težjimi specifičnimi težavami priporočljiva v primeru, če neuporaba le-teh stopnjuje težave pri učenju, ki so posledica primanjkljajev. Ti pripomočki pomagajo učencem, da se lahko osredotočijo na pomembnejše vsebine, namesto na manj pomembne podrobnosti, kot je črkovanje, obenem pa je znanje uporabe tehnologije uporabna življenjska veščina.
6. Prilagojeno ocenjevanje znanja
Učencem je treba prilagoditi tako pisno kot ustno ocenjevanje znanja. Številnim ustreza pisanje preizkusov v ločenem okolju, kjer se lažje osredotočijo na reševanje nalog, dobijo dodatno razlago navodil, celo možnost branja nalog na glas.
33