Podporna socialna mreža dvojno izjemnim učencem s SUT/PPPU skozi šolanje

5.2 Podporna socialna mreža dvojno izjemnim učencem s SUT/PPPU skozi šolanje

Zunanja (socialna) podpora je ključen dejavnik v procesu šolanja dvojno izjemnih s SUT/PPPU. Zanimanje za učenje jim dvigujejo razumevajoči učitelji, ki znajo poučevati na drugačen, učencem zanimivejši način. Skupaj s starši in z vrstniki spodbujajo učenčevo učno zavezanost ter vztrajnost, predvsem ob doživljanju šolskih neuspehov, vsak posebej pa lahko pozitivno deluje tudi na učenčeva prepričanja o sposobnosti nadzorovanja lastnih dejanj in dogodkov, ki vplivajo na njihovo življenje (Wang in Neihart, 2015). Tudi rezultati raziskave Trail (2008, v Barber in Mueller, 2010) kažejo, da je pozitiven socialno-emocionalen razvoj dvojno izjemnih učencev s SUT/PPPU pogojen s pozitivno socialno podporo s strani učiteljev in staršev.

Socialne in čustvene potrebe dvojno izjemnih učencev lahko podpirajo različni ljudje, od učiteljev, psihologov, družinskih članov, skrbnikov, do trenerjev, mentorjev in članov skupnosti, ki podpirajo njihova močna področja. Prav tako lahko podporo prejemajo s strani vrstnikov, še posebej tistih, s katerimi si delijo področja zanimanja (Baldwin idr., 2015).

5.2.1 Podporna vloga učiteljev in drugih strokovnih delavcev

Kakovostno poučevanje in dobro počutje dvojno izjemnih s SUT/PPPU v šoli je odvisno tudi od kakovosti sodelovanja šolskih strokovnih delavcev z učenci ter njihovimi starši.

Slednji so pogosto zaskrbljeni, saj ne razumejo, kako lahko bister otrok dosega povprečno ali celo podpovprečno učno uspešnost. V takšnih situacijah imajo pomembno svetovalno vlogo ravno šolski strokovni delavci, ki družinam pomagajo tako, da jih seznanijo z viri pomoči, ki jim lahko pomagajo odpraviti nejasnosti.

Razložitev sopojavnosti nadarjenosti in posebnih potreb je pomembna tudi za učence same, saj tako ublažijo občutek krivde za neuspešnost v šoli (Montgomery County Public School, 2015). Tudi Baldwin idr. (2015) opozarjajo, da je zmedenost učencev zaradi svojih razdvojenih sposobnosti težava, naloga učiteljev in drugih šolskih strokovnih delavcev pa je pomagati učencem razumeti dvojno izjemnost ter oblikovati okolje, v katerem se bodo počutili varne in sprejete. Menijo, da je takšno okolje ključnega pomena za otrokovo pripravljenost na tveganja, da se spopade z izzivi.

Božič in Magajna (2012) menita, da je vključevanje šolskega psihologa ter šolske svetovalne službe ključnega pomena za optimalen razvoj in ugoden psihosocialen izid dvojno izjemnih. Njuno vlogo izpostavljata na področju izobraževanja in svetovanja učiteljem, da bodo le-ti znali prepoznati ter razumeti njihove potrebe in izbirati ustrezne metode poučevanja. Šolski svetovalni delavec mora pogosto prevzeti tudi vlogo otrokovega voditelja in svetovalca ter vlogo zagovornika znotraj širše skupnosti.

34

Osnovni cilj vodenja in svetovanja otroku je izboljšati njihovo vedenje ter socialno sprejetost v razredu in krepiti samozaupanje.

Plohl (2019, str. 181) navaja, da »medsebojno spoštovanje, zaupanje, medsebojna pomoč in prevzemanje odgovornosti, tako strokovnih delavcev kot tudi staršev, vpliva na dobro počutje učenca, staršev ter učiteljev in s tem na učno uspešnost ter učenčev celostni razvoj.«

Da bi bili dvojno izjemni s SUT/PPPU v celoti podprti, Danielian in Nilles (2015) poleg ustreznega fizičnega ter intelektualnega okolja izpostavljata potrebo po spodbudnem socialno-čustvenem okolju. Za optimalen razvoj njihovih socialno-čustvenih kompetenc je spodbujanje močnih področij in družba vrstnikov s podobnimi interesi, ki prav tako dosegajo višje ravni sposobnosti, bistvenega pomena. Tudi raziskava Traila (2008, v Barber in Mueller, 2010) pokaže, da je za pozitivne vrstniške odnose potrebna interakcija z vrstniki s podobnimi zmožnostmi.

Ker dvojno izjemni s SUT/PPPU zlahka postanejo tarče medvrstniškega nasilja zaradi mnogih izstopajočih značilnosti, mora šolsko okolje spodbujati tudi medsebojno spoštovanje in sprejemanje različnosti (Daniellian in Nilles, 2015). Za krepitev socialno-čustvenega področja dvojno izjemnih s SUT/PPPU Danielian in Nilles (2015) svetujeta strokovno pomoč na področju motivacije, samoučinkovitosti, oblikovanja pravilnih ciljev ter dobrih socialnih odnosov, da učence spodbudimo k izražanju čustev in sprejemanju samega sebe. Po mnenju Stropa in Goldmana (2011) bodo uspeli tisti, ki se dobro zavedajo svojih šibkosti ter svoje nadarjenosti, ki uporabljajo kompenzacijske strategije pri premagovanju primanjkljajev in sprejmejo dejstvo, da se bodo morali za uspeh bolj truditi kot nadarjeni.

Vespi in Yewchuk (1992) opozarjata na zapostavljanje področja socialno-čustvenega razvoja dvojno izjemnih učencev s SUT/PPPU, zato šolam ter pedagoškim delavcem pri obravnavi le-teh predlagata naslednje smernice:

- na šoli je treba oblikovati učinkovit model prepoznavanja dvojno izjemnih s SUT/PPPU in o njihovih lastnostih informirati šolske strokovne delavce, z namenom zgodnjega odkritja, ki zmanjša tveganje za razvoj kasnejših socialno-čustvenih težav;

- poleg izobraževalnih je potrebno upoštevati tudi učenčeve socialno-čustvene potrebe. Ti potrebujejo nekoga, ki jim pomaga razumeti in sprejeti razdvojene sposobnosti, jih nenehno spodbuja ter verjame v njihova močna področja;

- treba je spodbujati razvoj njihovih socialnih veščin, širiti kulturo sprejemanja drugačnosti in poskrbeti za pozitivne interakcije z vrstniki;

- opremiti jih je treba z znanjem in s strategijami, s katerimi si lahko pomagajo pri spoprijemanju z negativnimi občutki ter s stresnimi situacijami v šoli.

35

V šolskem okolju je zanje občutek psihološke varnosti bistvenega pomena, zato Baum idr. (2017, v Lep, 2019) poudarjajo:

- oblikovanje dobrega odnosa z učitelji;

- uporabo nalog, ki so zanje intelektualno ravno dovolj zahtevne in obenem spreminjajo težak strokovni jezik v enostavnejšo ter razumljivejšo obliko;

- uporabo učenčevih močnih področij za boljše razumevanje podanih informacij in navodil ter

- dosledno izvajanje vseh prilagoditev, ki jih potrebujejo pri usvajanju in izkazovanju znanja ter pri razvijanju njihovih močnih področij.

Strop in Goldman (2011) menita, da je najučinkovitejši način preprečevanja čustvenih težav zgodnja prepoznava dvojne izjemnosti ter ustrezna podpora šolskih strokovnih delavcev, obenem pa opozarjata, da se bodo ti učenci z neuspehi in negativnimi čustvi srečevali kljub izpiljenemu programu pomoči. Takrat potrebujejo čustveno podporo bližnjih ljudi, s katerimi lahko odkrito spregovorijo o svojih občutkih in presežejo negativna čustva. Veliko opore in razumevanja s strani šole, podpornih skupin ter organizacij potrebujejo tudi njihovi starši (Distin, 2006; Vespi in Yewchuk, 1992).

5.2.2 Podporna vloga družine

Starši so pomemben partner šolskim strokovnim delavcem in nepogrešljiva opora svojim otrokom. So tisti, ki svoje otroke spremljajo že od samega rojstva, zato po navadi hitro opazijo njihova močna in šibka področja funkcioniranja ter opozorijo na opažena razhajanja v sposobnostih. Od njihovega dovoljenja je odvisen začetek dvojne obravnave, kasneje pa so nepogrešljivi pri evalviranju otrokovega individualiziranega programa (Twice-Exceptional Newsletter, 2013, v Kavkler in Košak Babuder, 2014).

Dvojno izjemni s SUT/PPPU potrebujejo starševsko čustveno podporo in stalne spodbude za doseganje učnih uspehov ter krepitev pozitivne samopodobe (Fetzer, 2000, v Douglass, 2008). Starši morajo zavzeti aktivno vlogo podpornika ter zagovornika v procesu izobraževanja svojih otrok, in sicer tako, da poznajo ter predstavijo otrokove prednosti, slabosti in prevladujoči stil učenja. Poskrbeti morajo za sodelovalno naravnanost in nenehno komuniciranje s šolskimi strokovnimi delavci ter samoizobraževanje o posebnih potrebah svojih otrok in ustreznih načinih nudenja podpore (Fetzer, 2000, v Douglass, 2008; Danielian in Nilles, 2015). Svojim otrokom lahko nudijo neprecenljivo pomoč pri premagovanju izzivov, ki so posledica njihovih primanjkljajev, pomembno pa je, da niso osredotočeni na odpravljanje primanjkljajev, temveč na spodbujanje interesov in močnih področij.

Dobro je, da starši dvojno izjemnim učencem s SUT/PPPU omogočijo obiskovanje zunajšolskih dejavnosti, saj z njimi spodbujajo njihove interese in krepijo samozavest (Danielian in Nilles, 2015). Tudi Pavia idr. (2018) svetujejo, da naj dvojno izjemni s

36

SUT/PPPU obiskujejo zunajšolske interesne dejavnosti, ki jim dajejo možnost umika od vseh negativnih izkušenj v šoli, sklepanja novih prijateljstev in razvijanja talentov.

Baska in VanTassel-Baska (2004, v Douglass, 2008) priporočata obiskovanje mladinskih organizacij in dejavnosti (tj. ukvarjanje s športom, z dramo, igranjem v godbi ali orkestru), interesnih delavnic, ki niso toliko povezane s šolskimi vsebinami (tj.

umetnost, računalništvo ter fotografiranje) in obiskovanje muzejev, tečajev ter koncertov za spodbujanje njihovega zanimanja. Za negovanje nadarjenosti poleg naštetega priporočata še udeležbo na organiziranih delavnicah in kampih za nadarjene ter članstvo v skupnosti nadarjenih otrok. Starši lahko uporabijo tudi biblioterapijo oziroma terapevtsko branje zgodb o svetovno znanih ljudeh, ki so kljub številnim oviram razvili svoje talente in postali uspešni (Danielian in Nilles, 2015).

Dvojno izjemni učenci s SUT/PPPU imajo pogost občutek nepripadnosti med vrstniki, zato jim lahko starši pomagajo najti primerno družbo, s svojim vzorom in z nasveti pa poskrbijo za dobro poučenost o ustreznih socialnih veščinah (Danielian in Nilles, 2015).

Številna strokovna priporočila izpostavljajo pomembnost družinske podpore, saj ima lahko nizka raven le-te za dvojno izjemne učence s SUT/PPPU zelo negativne posledice. Rezultati ene izmed raziskav (Barber in Mueller, 2010) so pokazali, da dvojno izjemni učenci s SUT/PPPU ne zaznavajo enake ravni materine podpore kot druge skupine učencev, čeprav jo morda od vseh učencev najbolj potrebujejo.

Rezultati med drugim razkrijejo, da imajo ti učenci nižjo samopodobo od nadarjenih učencev in učencev s specifičnimi učnimi težavami, kar povezujeta s pomanjkljivo podporo družine, natančneje matere. Raziskovalki glede na rezultate raziskave poudarjata pomembnost podporne vloge učiteljev in drugih svetovalcev tistim dvojno izjemnim učencem s SUT/PPPU, ki jim domače okolje ne pomaga dovolj.

Pomoč staršev je ključna tudi pri fizični organizaciji domačega učnega prostora.

Pomembno je, da učenci uporabljajo enake organizacijske strategije doma in v šoli, zato je sodelovanje med starši ter šolo nujno. Priporočljivo je navajanje na kontrolne sezname, vizualne opomnike in organizatorje, po potrebi tudi zagotovitev prilagojene tehnologije za lažje pisanje ter programske opreme za lažjo obdelavo besedil (Danielian in Nilles, 2015).

5.2.3 Podporna vloga drugih

Nekaterim dvojno izjemnim učencem s SUT/PPPU pa naj bi poleg staršev, učiteljev in drugih strokovnih delavcev šole veliko pomenila tudi podpora s strani vrstnikov. V eni izmed raziskav (Pavia idr., 2018) so povedali, da največ podpore najdejo pri vrstnikih s podobnimi interesi in z razmišljanjem, s katerimi lahko delijo svoje edinstvene ideje ter poglede na življenje, bodisi znotraj bodisi zunaj šolskega prostora.

37

Wang in Neihart (2015) sta s svojo študijo potrdila, da so vrstniki eden izmed najvplivnejših dejavnikov, ki prispevajo k učni uspešnosti dvojno izjemnih s SUT/PPPU.

Le-ti so namreč povedali, da jim podpora prijateljev pomeni veliko, saj jim pomagajo izboljšati veščine, osvojiti težko razumljive učne vsebine in se pripraviti na ocenjevanja znanja s skupnim učenjem.

Našteti podporni dejavniki imajo veliko zaslug, da nad obiskovanjem šole in družabnih dogodkov niso obupali, da so v neugodnih situacijah veliko bolj odporni ter lažje obvladujejo stres (Pavia idr., 2018).

Na osnovi prebrane literature lahko predpostavljamo, da se dvojno izjemni učenci s SUT/PPPU, za razliko od drugih skupin učencev, skozi obdobje šolanja soočajo z mnogimi izzivi in s stiskami. Avtorji največkrat navajajo težave v identifikaciji dvojnih potreb, neustreznost vzgojno-izobraževalnega procesa, čustvene težave, nerazumljenost s strani družbe in posledično socialno izključenost. Na naštetih področjih potrebujejo pomoč in podporo bližnjih, najbolj s strani učiteljev, ki jih poučujejo, staršev ter vrstnikov. Sledi empiričen del, v katerem sem raziskala obdobje šolanja dvojno izjemnih učencev s SUT/PPPU skozi oči učencev in njihovih staršev.