I. TEORETIČNA IZHODIŠČA
3 NADARJENI UČENCI S SUT/PPPU ALI DVOJNO IZJEMNI UČENCI S
3.2 Značilnosti in posebne potrebe nadarjenih učencev s SUT/PPPU
- kreativno reševanje problemov;
- uspešnost pri iskanju odgovorov na težka vprašanja ali težave;
- širokogledno in razumsko razmišljanje ter - dobro zaznavanje ljudi in motivov.
3.2 Značilnosti in posebne potrebe nadarjenih učencev s SUT/PPPU
Dvojno izjemni s SUT/PPPU so pogosto razpeti med dvema popolnoma različnima svetovoma: svetom nadarjenih učencev in svetom učencev s specifičnimi učnimi težavami. Čeprav kažejo nekatere tipične lastnosti obeh skupin učencev, imajo dvojno izjemni s SUT/PPPU številne lastnosti, ki jih naredijo drugačne od ostale šolske populacije.
Tipične značilnosti dvojno izjemnih učencev s SUT/PPPU so šibkost in obenem nadarjenost na specifičnih področjih delovanja ter pogosto slabše organizacijske veščine. Navadno izkazujejo tako akademsko šibkost, kot tudi sposobnosti razmišljanja na višji ravni (Stewart, 2003).
Na splošno so zanje značilne visoke verbalne sposobnosti razumevanja in izražanja, na mnogih področjih ustvarjalnost ter nadarjenost (Schiff idr., 1981), dobro konceptualno razumevanje (Crawford in Snart, 1994, v Douglass, 2008) in zelo dobre vizualno-prostorske sposobnosti, ki so lahko posledica nižjih verbalnih spretnosti ter načina kompenziranja primanjkljajev (Stewart, 2003). Težijo k samostojnosti in pravičnosti, izkazujejo odločnost, predvsem pa visoko produktivnost ter motivacijo na področju osebnih interesov (Montgomery, 2003).
Poleg močnih področij pa imajo raznolike težave in primanjkljaje, ki so največkrat na področju branja, pisanja ter matematičnih veščin (Nielsen, 2002, v Kavkler in Košak Babuder, 2014). Soočajo se namreč s šolskimi osnovami računanja, branja in pisanja na eni strani, po drugi strani pa uporabljajo spretnosti za reševanje problemskih nalog (Robinson, 1999, v Douglass, 2008).
Dvojno izjemni učenci s SUT/PPPU nimajo zaostankov v intelektualnem razvoju, temveč so zanje značilne težave kognitivne obdelave na enem ali več kognitivnih področjih (Beckley, 1999, v Stewart, 2003). Strokovnjaki so v svojih raziskavah (Montgomery, 1997; Vellutino, 1979; Vellutino in Scanlon, 1987, v Stewart, 2003) o vzroku nastanka opisanih primanjkljajev ugotovili, da gre za težavo fonološkega procesiranja, ki otežuje kodiranje verbalnih podatkov. Tako ima otrok težave s črkovanjem in z učenjem abecede, delovnim pomnjenjem, s poimenovanjem ter tudi z aritmetiko.
Dvojno izjemni učenci s SUT/PPPU pogosto izstopajo zaradi šibkih motoričnih spretnosti in zmanjšanega obsega pozornosti (Robinson, 1999, v Douglass, 2008) ter šibkih organizacijskih sposobnosti (Willard-Holt, 1999, v Stewart, 2003). Pogosto
16
pozabljajo in vseskozi iščejo ustrezne materiale ali pripomočke za delo, ne urejajo svojih zapiskov do konca, težje se zberejo ter načrtujejo svoj čas, kar se kaže v nižjih šolskih ocenah, redkih uspehih in demotiviranosti za delo. Nespretnosti organiziranja časa za učenje in določevanja šolskih ciljev ter pomanjkanje strategij učenja puščajo nadarjene s SUT/PPPU razočarane in obupane, z negativnim pogledom na šolanje (Rimm, 1997, v Stewart, 2003).
Pri ocenjevanju znanja so velikokrat v neugodnem položaju zaradi doživljanja testne anksioznosti. Pri učenju in izkazovanju znanja jih ovirajo težave s kratkotrajnim ter z dolgotrajnim spominom, iz katerega so podatki vključeni v obdelovanje, shranjevanje in pridobivanje novega znanja. Pri ocenjevanju pod časovnim pritiskom so naštete težave še posebej izražene (Willard-Holt, 1999, v Stewart, 2003). Kot posledica opisanih primanjkljajev se lahko pojavi učna neuspešnost, pomanjkanje motivacije za delo in frustracije zaradi neuspehov ter nerazumevanja dvojne izjemnosti (Crawford in Snart, 1994, v Douglass, 2008).
Dvojno izjemni učenci s SUT/PPPU imajo tudi nekaj tipičnih socialno-emocionalnih značilnosti, kot so nizka samopodoba in samoučinkovitost, visoka samokritičnost, preobčutljivost ter čustvena labilnost, hkrati pa doživljanje močnih frustracij in tesnobe (Dole, 2000, v Barber in Mueller, 2013). Značilnosti socialno-čustvenega razvoja nadarjenih s SUT/PPPU sta proučevali tudi Vespi in Yewchuk (1992). Ugotovili sta, da se njihov socialno-čustveni profil ne ujema s profilom nadarjenih učencev ali učencev z učnimi težavami. Učenci v študiji so izkazovali mnoge pozitivne značilnosti nadarjenih učencev, kot so močna notranja motiviranost, samostojnost, prepričanost v svoje sposobnosti, visoko postavljena pričakovanja do sebe in občutek samokontrole nad učnih uspehom. Z nadarjenimi učenci si delijo še eno lastnost, in sicer sposobnost natančne razlage ter sporazumevanja z neverbalno komunikacijo. Izkazovali so tudi kar nekaj lastnosti učencev z učnimi težavami, ki pa so večinoma negativne narave.
Baumova idr. (2014) so v svoji raziskavi ugotovili, da ti učenci doživljajo visoko stopnjo tesnobe, slabo samopodobo in jezo nad svojimi razdvojenimi sposobnostmi. Rezultati sodobnejše raziskave o značilnostih dvojno izjemnih s SUT/PPPU (Beckmann in Minnaert, 2018) so pokazali, da poleg razdvojenosti na kognitivnem področju ti učenci izkazujejo izrazito dvojnost tudi na konativnem področju delovanja. Po eni strani je večina sodelujočih kazala visoko stopnjo splošnega negativizma, predvsem negativnega odnosa do šole, nizko samopodobo, frustracije in neugodne medsebojne odnose. Po drugi strani pa so se pokazali kot učenci s pozitivnimi osebnostnimi lastnostmi, z visoko stopnjo motivacije, visoko rezilientnostjo in opremljenostjo z veščinami pri spopadanju z izzivi.
Schiff idr. (1981) pravijo, da so ti učenci rizični za razvoj številnih socialno-čustvenih zapletov, zaradi pogostih težav z nadzorovanjem impulzivnosti, nerealne predstave o samem sebi, narcistične preobčutljivosti in slabše razvitih socialnih spretnosti.
17
Crepeau-Hobson in Bianco (2003) izpostavljata nekaj tipičnih značilnosti dvojno izjemnih s SUT/PPPU:
- izjemne verbalne sposobnosti, ki se kažejo kot nekonsistentne in lahko sčasoma upadejo;
- sposobnost hitrega reševanja kompleksnih nalog, obenem pa delanje osnovnih napak, npr. pri računanju, izgovarjanju;
- visoka ustvarjalnost, razmišljanje »zunaj okvirjev« in radovednost, ki lahko ustvari neustrezno vedenje v razredu ter izzove izločenost iz družbe vrstnikov;
- sposobnost zelo globokega vpogleda v kompleksne teme, s tem pa težava na področju izražanja teh idej na papir;
- izjemne prostorske sposobnosti, a težave pri nalogah s pisanjem in finomotoriko;
- visoka motiviranost in discipliniranost na področju ukvarjanja z interesi ter odpor do nalog, ki jim ne predstavljajo izziva;
- doživljanje frustracij ob neuspehih, še posebej, ko uspešnost na interesnem področju zavirajo primanjkljaji;
- visoke sposobnosti razumevanja in reševanja problemov, ki jih pogosto ovira odkrenljiva pozornost ali pomanjkljive organizacijske ter učne veščine;
- prefinjen smisel za humor in norčavost do drugih, hkrati pa doživljanje trme ter občutljivost na kritiko.
Tudi Danielian in Nilles (2015) izpostavljata nekatera močna ter šibka področja dvojno izjemnih s SUT/PPPU. Opisujeta jih kot ustvarjalne, radovedne, domiselne, z visokimi verbalnimi sposobnostmi in s širokim razponom interesov ali z enim samim obvladujočim znanjem. Lahko imajo težave s širokim obsegom učne snovi, strogimi šolskimi pravili, z zahtevami do učencev, povrhu vsega dobijo oznako učencev, ki so leni, nemotivirani in nezadostni. Vse našteto sproža frustracije in upad navdušenosti za obiskovanje šole, ogrožena je njihova samozavest ter motivacija.
Baldwin idr. (2000, v Baldwin idr., 2015, str. 5–6) so primerjali značilnosti nadarjenih učencev s SUT/PPPU in brez njih, predstavljene v Preglednici 2.
Preglednica 2: Značilnosti nadarjenih učencev SUT/PPPU in brez njih (Baldwin idr., 2015, str. 5–6)
Nadarjeni učenci brez SUT/PPPU
Nadarjeni učenci s SUT/PPPU
Zmožnost hitrega učenja osnovnih znanj in ohranjanja informacij z manj ponavljanja.
Pogoste težave z učenjem osnovnih spretnosti zaradi težav s kognitivno predelavo informacij.
18
Visoke verbalne sposobnosti Visoke verbalne sposobnosti, a velike težave na področju bralne pismenosti; neprimerno besedno izražanje ob neprimernem času, kraju.
Zgodnji razvoj bralnih sposobnosti
Pogoste bralne težave
Razvitost veščin opazovanja Razvite veščine opazovanja, a primanjkljaji na področju pomnjenja.
Močno razvito kritično razmišljanje, reševanje
problemskih situacij in odločnost.
Visoka sposobnost reševanja vsakdanjih, življenjskih problemov; močno razvito kritično razmišljanje in odločnost; razvoj
kompenzacijskih veščin.
Dolgotrajen razpon pozornosti in vztrajnosti v stanju visoke
koncentracije.
Pogoste težave s pozornostjo, hkrati pa zmožnost dolgotrajne koncentracije na področjih, ki učenca zanimajo.
Kreativnost in inovativnost Nenavadna domišljija, izvirnost, divergentno razmišljanje.
Pogostost tveganja Pogosta nepripravljenost prevzemanja tveganja v šolski situaciji, oziroma tveganje brez
razmisleka o posledicah dejanj.
Nadarjeni učenci brez SUT/PPPU
Nadarjeni učenci s SUT/PPPU
Nenavaden, a pogosto zelo razvit smisel za humor.
Uporaba humorja za odvračanje pozornosti od šolskega neuspeha in drugih težav.
Pogosto hitrejši tempo dozorevanja od preostalih vrstnikov.
Občasno nezrelo vedenje zaradi spopadanja s primanjkljaji (umikanje, napadi joka in jeze).
Samostojnost in neodvisnost Potreba po učiteljevi podpori in povratnih informacijah na področju primanjkljajev;
samostojnost in neodvisnost na močnih področjih; pogosto izjemno trmasti in neprilagodljivi.
Občutljivost Občutljivost na področju primanjkljajev, visoka (samo)kritičnost; izražanje zaskrbljenosti za čustva drugih, kljub antisocialnemu vedenju.
Vodstvene sposobnosti Pogosto vodje »netipičnih« učencev; primanjkljaji lahko ovirajo razvoj njihovih vodstvenih
sposobnosti.
Pogosta osamljenost in
nesprejemanje s strani vrstnikov (socialna izoliranost).
Pogosta osamljenost in nesprejemanje s strani vrstnikov zaradi slabše razvitih socialnih veščin;
socialna izolacija zaradi občutka nepripadnosti nadarjenim učencem, prav tako učencem z učnimi težavami.
19
Širok razpon interesov Širok razpon interesov, a je njihov razvoj
velikokrat oviran zaradi prisotnih primanjkljajev.
Velika osredotočenost na določen interes oziroma strast do zelo specifičnih tem.
Velika osredotočenost na specifičen interes, ki pogosto ni povezan z učno snovjo pri šolskih predmetih.
Dvojno izjemni s SUT/PPPU imajo zaradi opisanih značilnosti posebne potrebe na vseh vzgojno-izobraževalnih področjih: posebne izobraževalne potrebe, posebne potrebe, povezane z organizacijo, posebne potrebe na področju socialne integracije in na področju motorike (Lewis in Doorlag, 1986, v Kavkler in Košak Babuder, 2014).