DIPLOMSKO DELO
Univerzitetni študijski program prve stopnje
Svetila iz porcelanske papirne gline
Eva Janeš Ljubljana, 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje
DIPLOMSKO DELO
Univerzitetni študijski program prve stopnje
Svetila iz porcelanske papirne gline
Mentor: doc. mag. Boštjan Drinovec
Ime in priimek avtorice: Eva Janeš
Študentka rednega študija Vpisna številka: 42140086
Študijski program in smer: Industrijsko in unikatno oblikovanje, Unikatno oblikovanje
Ljubljana, avgust 2021
Naslov diplomskega dela: Svetila iz porcelanske papirne gline Title of the thesis: Porcelain paper clay lamps
unikatno oblikovanje applied arts
porcelan porcelain
papirna glina paper clay
svečnik candle holder
prosojnost transparency
svetloba light
Cerkniško jezero Cerknica lake
diplomska naloga BA thesis
UDK 738(043.2)
IZVLEČEK
V diplomskem delu se osredotočam na izdelavo svetila iz porcelana. V začetku opišem zgodovino porcelana, od Daljnega vzhoda do prodora v Evropo. Predstavim, kako sta se oblikovanje in dekoracija spreminjala in oblikovala skozi stoletja.
V nadaljevanju podam tehnične podatke materiala. Opišem ključne sestavine porcelana in postopek izdelave ter načine oblikovanja.
V delu raziskujem teorijo svetlobe, ambientalno svetlobo in kako ta vpliva na človeka.
Opisana je tudi kratka zgodovina svetil.
V praktičnem delu izdelam svečnik za čajno svečko z rastlinskimi in živalskimi motivi Cerkniškega jezera. Opišem postopek izdelave od ideje do končnega izdelka ter naredim lasten papirni porcelan.
ABSTRACT
The main focus of my BA thesis is designing porcelain lamp. In the beginning I describe the history of porcelain, how it all began in the Far East and continued to Europe. I write about how the design and decorations have changed and shaped over the centuries.
I continue with technical data of the material. I describe the key components of porcelain, how it is made and how to work with it.
I am researching the theory of light, ambient light and how it affects us. A brief history of light is also described.
In the practical part I design a tealight holder with plants and animal motifs of Lake Cerknica.
I describe the process, from idea to the final product, using my own paper clay porcelain.
KAZALO
UVOD ... 8
I. ANALITIČNORAZISKOVALNI DEL ... 9
ZGODOVINA PORCELANA ... 9
1 1.1 KITAJSKA ZGODOVINA PORCELANA ... 9
1.2 KOREJSKA ZGODOVINA PORCELANA ... 13
1.3 JAPONSKA ZGODOVINA PORCELANA ... 14
1.4 EVROPSKA ZGODOVINA PORCELANA ... 15
1.4.1 ITALIJA ... 16
1.4.2 FRANCIJA ... 16
1.4.3 NEMČIJA ... 17
1.4.4 ANGLIJA ... 18
TEHNIČNI PODATKI O PORCELANU ... 19
2 2.1 SESTAVA PORCELANA ... 19
2.2 PRIDELAVA PORCELANA ... 21
2.3 TEHNIKE OBLIKOVANJA ... 22
PAPIRNA GLINA ... 23
3 SVETLOBA IN VRSTA OSVETLITVE ... 24
4 4.1 VIRI SVETLOBE ... 24
4.2 ZGODOVINA SVETIL ... 24
4.3 SVETLOBA V PROSTORU ... 25
SVEČNIKI IZ PORCELANA ... 26
5 II. PROJEKTNI DEL ... 28
IZHODIŠČA ... 28
6 6.1 CERKNIŠKO JEZERO ... 28
PORCELANSKA PAPIRNA GLINA ... 29
7 7.1 POSTOPEK IZDELAVE PAPIRNE GLINE ... 29
RASTLINSKI MOTIVI ... 31
8 8.1 RUMENI BLATNIK ... 31
8.2 JUSTINOVA ZVONČICA ... 31
8.3 TESTI IZ PAPIRJA ... 32
8.4 NAČRTOVANJE MREŽE ... 33
8.5 LESEN MODEL ... 36
MOTIVI PTIC ... 37
9 9.1 VELIKA BELA ČAPLJA ... 37
9.2 KMEČKA LASTOVKA ... 37
9.3 SILHUETE PTIC ... 38
ŠTAMPILJKE ... 41
10 POSTOPEK IZDELAVE SVEČNIKA ... 42
11 ŽGANI IZDELKI ... 48
12 IZBOLJŠAVE ... 50
13 13.1 OBLIKA ... 50
13.2 TEKSTURA ... 53
13.2.1 NAVADNI TRST... 53
13.2.2 PŠENICA ... 53
13.3 IZDELAVA TEKSTURE ... 54
KONČNI IZDELEK ... 55
14 14.1 SVEČNIK BLATNIK ... 56
14.2 SVEČNIK ZVONČICA ... 61
ŽGANJE ... 66
15 DEFORMACIJE ... 67
16 UPORABA ... 68
17 OCENA STROŠKOV IN IZDELAVE ... 69
18 18.1 PREDLOGI ZA HITREJŠO IZDELAVO IN ZNIŽANJE CENE IZDELKA ... 70
EMBALAŽA ... 71
19 PRODAJNA MESTA ... 71
20 III. OVREDNOTENJE OBLIKOVALSKE REŠITVE ... 72
ZAKLJUČEK ... 73
LITERATURA ... 74
SEZNAM SLIKOVNEGA GRADIVA ... 76
SEZNAM TABEL ... 80
UVOD
Diplomsko delo začnem z raziskovanjem zgodovine porcelana. Opišem začetke na Kitajskem in širjenje v bližnje dežele, kot sta Koreja in Japonska. Za vsako obdobje in kulturo so značilne različne tehnike oblikovanja, dekoracije in poslikave, ki so se z leti nadgrajevale in
izboljševale. Prek Svilne poti so porcelanski izdelki pripotovali v Evropo. Očarani Evropejci so se lotili izdelave lastnega porcelana, ki je vodil do odkritja mehkega porcelana in kostnega porcelana (angl. bone china).
Nadaljujem z opisom materiala. Porcelan je masa, sestavljena iz različnih snovi. Navedem njihove lastnosti in čemu služijo ter opišem postopek izdelave porcelana.
Nato raziščem teorijo svetlobe, ambientalno svetlobo in kako ta vpliva na človeka.
Predstavim umetnike, ki izdelujejo svetila iz porcelana in porcelanske papirne gline.
V drugem delu diplomskega dela opišem postopek oblikovanja in izdelave svečnika za čajno svečko. Primarni material je porcelan, ki mu dodam papirna vlakna. Porcelanska papirna glina je masa, ki dopušča več svobode pri oblikovanju. Ohranijo se lastnosti porcelana, kot so prosojnost, trdnost in belina.
Pri načrtovanju izdelka izhajam iz motivov Cerkniškega jezera in njegove okolice. Izdelam svečnike s podobami živali in rastlin. Cilj naloge je prek izdelka predstaviti biotsko
raznovrstnost tamkajšnjega okolja.
I. ANALITIČNORAZISKOVALNI DEL ZGODOVINA PORCELANA
1
1.1 KITAJSKA ZGODOVINA PORCELANA
Kitajci veljajo za eno najstarejših neprekinjenih civilizacij. Država ima zaradi svoje velikosti in dolgega obstoja slikovito in razgibano družbeno zgodovino, v kateri keramika in porcelan igrata pomembno vlogo. Funkcija in status keramike sta se spreminjala iz dinastije v dinastijo. Nastala je vrsta uporabnih, pogrebnih, zbirateljskih in ritualnih izdelkov.1 Prvi porcelan je nastal na Kitajskem. Ni znano, kdaj natančno so bili izdelani prvi izdelki, vendar so se tehnično dovršeni predmeti iz porcelana pojavili že v 9. stoletju.2
Dinastija Song (960−1279 n. št.)
Keramiko Song lahko v grobem razdelimo na keramiko, ki so jo do leta 1127
izdelovali na severu, in na tisto, ki so jo pozneje izdelovali na jugu. Materiale so skrbno pripravili. Z novimi tehnikami oblikovanja so dosegli delikatnejše izdelke.
Ustvarjanje keramikov iz dinastije Song je bilo v nasprotju s predhodno dinastijo Tang mirnejše, elegantnejše in bolj zadržano.3 Uporabljali so različne glazure;
od take, ki je imitirala drage kamne, do svetlih odtenkov modre in celadona.4
Slika 1 Celadon vaza iz dinastije Song, 1127−1279, kamenina s celadon glazuro.
1 Emmanuel COOPER, 10.000 years of pottery, London 2010, str. 54.
2 Mateja KOS, Belo zlato, Ljubljana 2015, str. 19.
3 Prav tam, str. 62.
4 Viviene FOLEY, Porcelain, London 2014, str. 12.
Dinastija Yuan (1280−1367 n. št.)
V obdobju dinastije Yuan se je na Kitajskem v tehnikah okraševanja zgodilo veliko sprememb in inovacij. Razširil se je nov stil dekoracije porcelana, imenovan shu-fu, pri katerem gre za dekoriranje s pomočjo vtiskovanja v kalupe ali za vrezovanje. Na izdelek so nanesli debelo plast glazure. Nanašali so jo na porcelan tipa shu-fu.5
Dinastija Ming (1368−1644 n. št.)
V dinastiji Ming je bilo ustanovljeno osrednje središče za izdelovanje keramike. Zgradili so ga v kraju Jinngdezen. V lokalnem območju sta bila prisotna kaolin in glinenec, sestavini
porcelana. V mestu in njegovi okolici so ustanovili veliko keramičnih delavnic. Izdelovali so izdelke iz porcelana ali fine kamenine, ki so jih dekorirali s pomočjo vrezovanja, kalupov ali so jih izjedkali. Zelo občudovana metoda je bila an hua ali skrita dekoracija, pri kateri so motiv narahlo vrezali v izdelek ali pa so ga poslikali z gosto tekočo glino. Izdelek so glazirali
s prozorno glazuro.6
Dinastijo Ming bomo večno povezovali z modro-belo keramiko,7 ki je bila že v tistem času zelo občudovana. Kobalt so v 14. stoletju pripeljali iz Irana. Različne mešanice kobalta so dale različne rezultate, kar nam je danes v pomoč pri časovni uvrstitvi modro-belega porcelana.8 Med vladavino Xuandeua so na glazuro dodajali bakrov oksid. Ta se je pri redukcijskem žganju9 obarval v rdeče odtenke. Tehniko je bilo zelo težko kontrolirati, zato so jo uporabljali le pri preprostih vzorcih. Pozneje so rdeči barvi dodali še zeleno, vijolično in rumeno. Tako se je razvil stil, ki so ga imenovali doucai stil, kar pomeni »kontrastne barve«.10
Večbarvna keramika je bila poslikana v stilu, ki se je imenoval wucai oziroma »pet barv«.
Na debelo so nanesli barve, motive pa so obrobili s temno rdečo ali črno barvo. Uporabljali so paradižnikovo rdečo, turkizno modro, rumeno, zeleno, vijolično in črno.11
5 Jack DOHERTY, Porcelain, Filadelfija 2002, str. 10.
6 COOPER 2010, op. 1, str. 67.
7 FOLEY 2014, op. 4, str. 10.
8 Prav tam, str. 13.
9 Žganje, pri katerem kisik ni prisoten.
10 COOPER 2010, op. 1, str. 68.
11 Prav tam.
Slika 2 Vrč z zmajem, zgodnje 15. stoletje, porcelan, poslikan s kobaltovo podglazuro.
Slika 3 Posoda wucai z vodnimi motivi iz dinastije Ming, porcelan, poslikan s podglazurnimi barvami.
Na tamkajšnjo keramiko je vplivalo tudi trgovanje s tujimi deželami, saj sta se zaradi tega spreminjali oblika in dekoracija izdelkov. Keramika, namenjena izvozu, pa je bila že na splošno manj kakovostna kot keramika, namenjena domačemu trgu.12 Posode,
namenjene izvozu, so bile izdelane serijsko in so bile zato robustnejše, poslikava pa ni bila tako natančna. V Evropi je tak porcelan kljub temu veljal za zelo dragocenega in lepo oblikovanega.13
Dinastija Qing (1644−1912 n. št.)
V tem obdobju je bil velik poudarek na tehnični izvedbi in dovršenosti.14 Kakovost izdelkov je rasla.15
Leta 1602 je bila ustanovljena Nizozemska vzhodnoindijska družba, ki je začela uspešno trgovati s Kitajsko. Ker so bili Evropejcem nekatere oblike in vzorci bolj pri srcu kot drugi, so Kitajci sčasoma prilagodili produkcijo njihovih željam.16 Oblike so bile evropske,
12 Prav tam, str. 69.
13 KOS 2015, op. 2, str. 25.
14 COOPER 2010, op. 1, str. 69.
15 Prav tam.
16 Prav tam.
okrasni motivi pa so ostali Kitajski.17 Uspelo jim je narediti ponaredke materialov, kot so ptičja jajca, pesek, bambus, bron in žad.
Zelo priljubljena tehnika okraševanja je bila »čipkasta dekoracija«. Pri tej metodi so bili vtisnjeni oz. poglobljeni deli pobarvani z glazuro. Znana je tudi dekoracija riževe posodice.18 Tako se imenuje zaradi lukenj, ki so spominjale na obliko riževega zrna.19
Tri vrste keramike, imenovane Swatow, Yixing in Dehua, so bile na Zahodu zelo cenjene zaradi svoje lepote in izjemnosti.
Keramika Swatow je dobila ime po pristanišču Zhantou. To je keramika, ki je bila narejena na južni obali. Mešanica za porcelan ni bila skrbno pripravljena, zato so bili izdelki grobega in neprefinjenega videza.20
Slika 4 Posodi, dekorirani z riževimi zrni, porcelan, poslikan s podglazurno barvo.
Slika 5 Krožnik Swatow s cvetličnim motivom iz dinastije Qing, porcelan.
17 KOS 2015, op. 2, str. 23.
18 »Rice bowls«.
19 COOPER 2010, op. 1, str. 70.
20 Prav tam.
1.2 KOREJSKA ZGODOVINA PORCELANA
Koreja je bila druga država, ki je ustvarjala iz porcelana.21 Na začetku so bili izdelki podobni kitajskim, ko so bile majhne količine porcelana izdelane v času dinastije Koryo, 918–1392.22 Sčasoma so korejski ustvarjalci razvili nove tehnike in stile. Ti so bili izrazito korejskega izvora in so odsevali domačo kulturo.23
Chosôn (Yi) dinastija (1392−1910 n. št.)
Glavno obdobje izdelovanja porcelana je bilo v času dinastije Chosôn. Korejski stil je bil takrat že zelo razvit in prepoznaven.24
Izdelke Punch'ông so izdelovali v prvih dveh stoletjih dinastije, porcelan pa so izdelovali skozi celotno obdobje. Izdelki Punch'ông so bili glazirani z odtenkom celadona. Njihova oblika in dekoracija nista bili preveč natančni.25
Izdelki so bili v veliki meri namenjeni višjemu sloju. Izvažali so jih v zelo majhnih količinah.
Ikonična oblika, imenovana lunin vrč (angl. moon jar), je verjetno najbolj znana oblika korejskega porcelana.26
Slika 6 Vrč z vzorcem potonike, pozno 15. stoletje, keramika, okrašena v tehniki izrezovanja.
Slika 7 Lunin vrč, druga polovica 18. stoletja, porcelan, izdelan na lončarskem vretenu.
21 DOHERTY 2002, op. 5, str. 13.
22 FOLEY 2014, op. 4, str. 15.
23 COOPER 2010, op. 1, str. 72.
24 FOLEY 2014, op. 4, str. 16.
25 COOPER 2010, op. 1, str. 74.
26 FOLEY 2014, op. 4, str. 16.
1.3 JAPONSKA ZGODOVINA PORCELANA
Koreja se nahaja severovzhodno od Kitajske in je povezava med Kitajsko in severnimi otoki Japonske. Prenos kitajskih vplivov in njene kulture prek korejske keramike na Japonsko je bil neizogiben.27
Prvi izdelki še niso bili fino oblikovani, saj so imeli debelejše stene. Bili so belo-modre barve, namenjeni so bili predvsem domačemu trgu. Izdelovali so tudi drzno poslikane izdelke z enamelno poslikavo v rumeni, modri, zeleni in rdeči barvi.28 Veščine izdelovanja, žganja in dekoracije z uporabo kobaltove podglazure in nadglazurnih enamelov so pridobili
od kitajskih in korejskih obrtnikov.29 Sčasoma se je razvil pristen japonski stil.30 Bogata tradicija slikanja in tekstila je neizogibno vplivala na dekoracijo porcelana.31
Tipični Imari izdelki so bili mlečno bele barve in bogato okrašeni z modro ali rdečo barvo, včasih so bili poslikani tudi z zlato.32
Kakiemon je bil vrsta porcelana iz Arite. V primerjavi z Imari izdelki je ta porcelan videti nežnejši. Številne evropske tovarne porcelana, kot so Meissen, St. Cloud in Chelsea, so ga posnemale.33
Slika 8 Krožnik Imari, okoli 1700, porcelan, poslikan z nadglazurnimi enemeli.
Slika 9 Krožnik Kakiemon, pozno 17. stoletje, porcelan, poslikan z nadglazurnimi enemeli.
27 COOPER 2010, op. 1, str. 72.
28 Prav tam, str. 80.
29 DOHERTY 2002, op. 5, str. 13.
30 Prav tam, str. 14.
31 FOLEY 2014, op. 4, str. 16.
32 Prav tam.
33 COOPER 2010, op. 1, str. 80.
1.4 EVROPSKA ZGODOVINA PORCELANA
Prve porcelanaste predmete iz Kitajske naj bi v 13. stoletju v Evropo prinesel Marco Polo.
V potopisu je opisal prosojen kitajski material in postopek izdelave predmetov. Prav on naj bi prvi poimenoval to vrsto keramike. Ime naj bi dobila po posebni vrsti sijočih gladkih školjk, imenovanih porcello.Porcelan je v Evropo prišel po ustaljenih trgovskih poteh, kot so Svilna in druge pomorske poti. 34
Izdelki so bili zelo cenjeni in so kmalu postali tako prestižni, da so jih prodajali zlatarji poleg izdelkov iz žlahtnih kovin. Porcelan je postal znan kot »belo zlato«.35
V Evropi so si kar nekaj časa prizadevali izdelati porcelan, ki bi imel enake lastnosti kot kitajski. Porcelan je veljal za skrivnostno snov, saj je bila njegova sestava neznana. Poskušali so ga izdelati iz kosti, jajčnih lupin in celo iz lupin školjk, po katerih naj bi dobil ime. Snovi so zdrobili in jih dodajali glinam. Šele v 17. stoletju je bila skrivnost delno razvozlana, saj so vedeli, da je treba dodati poseben material, morda steklo. Uporabljali so še druge dodatke, kot so alabaster in žgane kosti.36 V italijanskih Firencah so masi že dodali kaolin. Odkriti so morali, da je treba dodati še glinenec in kremen.37
Porcelan, izdelan v Evropi, lahko na splošno razdelimo v tri glavne kategorije: trd, mehek in kostni porcelan (ki ga lahko štejemo kot vmesno stopnjo). Veliko tovarn je proizvajalo dva ali vse tri tipe hkrati ali pa so napredovale od enega k drugemu, ko so se pojavila nova tehnična odkritja.38
Trdi porcelan se je žgal na temperaturi 1260−1300 °C ali višje in je bil obravnavan kot pravi porcelan; je najboljši približek kitajskemu porcelanu.39
Mehki porcelan se je žgal na temperaturi približno do 1000 ali 1100 °C in je evropska iznajdba. Dodamo mu talilo, na primer steklasto frito, da lahko vitrificira pri nižji temperaturi.40
34 KOS 2015, op. 2, str. 19.
35 COOPER 2010, op. 1, str. 160.
36 KOS 2015, op. 2, str. 27.
37 Prav tam, str. 29.
38 COOPER 2010, op. 1, str. 160.
39 Prav tam, str. 161.
40 Prav tam.
Kostni porcelan so razvili v Angliji in vsebuje približno 50 % pepela, ki ga sestavljajo žgane in zmlete kosti živali, navadno kravje ali konjske. Današnji kostni porcelan vitrificira
med približno 1180 in 1200 °C.41 1.4.1 ITALIJA
Prvi poskus izdelave porcelana se je odvil v Italiji, natančneje v Firencah.42 Veliki vojvoda Firenc Francesco I de' Medici je financiral razvijanje in pozneje izdelovanje mehkega porcelana. Vendar medičejski porcelan ni imel veliko skupnega s kitajskim, ki naj bi ga imitiral. Ni vseboval kaolina, zaradi težav pri izdelavi pa so ga naredili v majhnih količinah.43 Na dekoracijo so zelo vplivale tudi avtohtona majolika in oblike kovinskih posod tistega časa.44
Slika 10 Vrč z rastlinskimi motivi in moško figuro, okoli 1575–87, mehki porcelan, poslikan s podglazuro.
1.4.2 FRANCIJA
V Franciji, natančneje v Rouenu, je leta 1673 z izdelovanjem mehkega porcelana nadaljeval Louis Porerat.45 Pozneje so bile ustanovljene tovarne v St. Cloudu, Mennseyju in Sévresu.46
41 Prav tam.
42 DOHERTY 2002, op. 5, str. 14.
43 COOPER 2010, op. 1, str. 161.
44 FOLEY 2014, op. 4, str. 18.
45 DOHERTY 2002, op. 5, str. 14.
46 Prav tam.
V Sévresu so bile pomembne predvsem tehnološke raziskave na različnih področjih. Tako so na primer razvijali nove barve: lazurno modro (bleu lapis), nebesno modro (bleu Céleste), rumeno, zeleno in rožnati (imenovani Pompadour in Du Barry). Oblike posod so bile narejene po vzoru srebrnine.47
Slika 11 Tovarna Sévres, kozarec in krožnik, 1781, poslikan porcelan.
1.4.3 NEMČIJA
Leta 1710 je bila v Meissnu ustanovljena tovarna porcelana. Naslednjih štirideset let je bil saški porcelan brez resnejših tekmecev.48 Do sredine 18. stoletja je triindvajset različnih tovarn porcelana uporabljalo formulo iz Meissna.49
MEISSEN
Sestavine porcelana, recepti za maso, glazure in barve, navodila za konstrukcijo peči in sam postopek žganja so bile velike poslovne skrivnosti. Da bi recepture zavaroval, je
Avgust Močni delavnico uredil na meissenskem gradu Albrechtsburg. Vendar so že leta 1718 na Dunaj pobegnili delavci, ki so s seboj odnesli recepture in celo model peči. Takrat se je znanje izdelovanja porcelana razširilo tudi drugje po Evropi. Leta 1735 se je na meissenskih posodah uveljavil čebulni vzorec, ki je bil naslikan z modro kobaltovo podglazurno barvo.
Gre za kitajski vzorec iz aster, potonik in stiliziranih breskev. Ker niso poznali kitajskega motivnega sveta, so vzorec prekrstili v čebulnega.50
47 KOS 2015, op. 2, str. 41.
48 DOHERTY 2002, op. 5, str. 15.
49 FOLEY 2014, op. 4, str. 19.
Slika 12 Tovarna Meissen, krožnik s čebulnim vzorcem, 18. stoletje, porcelan, poslikan z modro podglazuro.
1.4.4 ANGLIJA
V Britaniji so izpopolnili recepturo za mehki porcelan, ki je vseboval pepel kosti, korniški kamen (angl. cornish stone) in kaolin. Od sredine 18. stoletja so mehki porcelan oblikovali v Londonu v Bowu, Chelseaju in Limehousu.51 V naslednjih desetletjih so bile
v Stoke-On-Trentu ustanovljene tovarne Wedgwood, Spode in Minton.52 Izboljšavo kostnega porcelana lahko pripišemo Josiahu Spodu. Tovarna Spode je bila ustanovljena leta 1761.
Sprva so izdelovali izdelke iz nizkotemperaturne gline, v začetku 19. stoletja pa so začeli izdelovati okrasne in uporabne izdelke iz kostnega porcelana.53
Slika 13 Tovarna Spode, krožniček in skodelica v tehniki Imari, začetek 19. stoletja, kostni porcelan, poslikan z modro, rdečo in zlato.
50 Poglavje v celoti povzeto po KOS 2015, op. 2, str. 31.
51 DOHERTY 2002, op. 5, str. 14.
52 FOLEY 2014, op. 4, str. 20.
53 DOHERTY 2002, op. 5, str. 15.
TEHNIČNI PODATKI O PORCELANU 2
2.1 SESTAVA PORCELANA
Mateja Kos je v knjigi Belo zlato o porcelanu zapisala: »Ko govorimo o porcelanu, navadno razmišljamo o enem samem materialu. Vendar pa porcelan ni samo iz enega samega materiala. Že na Kitajskem je bil porcelan snov, ki je vsebovala različne materiale in talila, pravzaprav je vsak od izdelovalcev uporabljal svojo formulo. Zato definicija porcelana ni samo ena. Mogoče so različne variacije, uporabljajo tudi različne surovine in talila, posledica pa sta različna trdnost površine in večja ali manjša prosojnost črepa. Vsem tem vrstam pa je skupno predvsem žganje na visoki temperaturi.«54
Porcelan je sestavljen iz treh glavnih sestavin. To so kaolin, glinenec in kremen. Da snov pridobi plastičnost, se ji doda ball clay, bentonit ali katera druga umetna snov. Našteto so naravni materiali, ki jih izkopljejo in predelajo.55
KITAJSKI PORCELAN ALI KAOLIN Al2 O3 2SiO2 2H2O
Kaolin je glavna sestavina porcelana, njegov delež sestavlja približno 50 % zmesi. Je najbolj prečiščena glina, saj vsebuje zelo malo železovega oksida in titana.
Kaolin se je oblikoval pred več kot tristo milijoni let, ko je nastal granit. Glavne sestavine granita so glinenec, kremen in mica. Ko se je staljen kamen hladil, je prišel v stik z različnimi tekočinami in plini, kot so para, bor in fluor. Stekla je kemična reakcija in iz glinenca je nastal kaolin.
Kaolin je sestavljen iz relativno velikih delcev, zaradi česar je manj plastičen kot ostale gline.
Kaolin, ki ga lahko najdemo na Kitajskem in v drugih predelih Daljnega vzhoda, je lažji za obdelovanje kot tisti, ki ga najdemo v Evropi.
Kaolin je material z visoko vsebnostjo aluminijevega oksida in s povprečno vsebnostjo kremena, zaradi česar vitrificira pri visoki temperaturi (1700 °C) in mu je treba dodati talila.56
54 KOS 2015, op. 2, str. 15.
55 DOHERTY 2002, op. 5, str. 24.
FELDSPAR ALI GLINENEC
Pepelikin glinenec: K2O Al2O3 6SiO2
Sodin glinenec: Na2O Al2O3 6SiO2
Glinenci so glavna talila v masi porcelana, saj nižajo temperaturo tališča kremena in gline.
Predstavljajo približno 25 % deleža.57
Poznamo dvajset mineralov, ki jih uvrščamo med glinence. Najpogostejša sta ortoklaz (kalijev aluminijev silikat) in albit (natrijev aluminijev silikat). Glinenci so naravne frite oz. glazure, ki vsebujejo kremen, aluminijev oksid in alkalije.58
Najpogostejše talilo v izdelavi porcelana je pepelika, ki se tali na 1200 °C.59 Je odpornejše kot sodin glinenec.60
Tudi albit ali sodin glinenec lahko uporabimo kot talilo. Je močnejši kot pepelika in deluje v manjšem temperaturnem območju.61
KREMEN SiO2
Kremen je najpomembnejša sestavina stekla, glinam pa doda trdoto in trajnost. Lahko ga uporabimo v obliki kremenovega kamna, kremena ali kremenovega peska. Kremen se tali pri temperaturi 1710 °C, zato mora biti uporabljen skupaj s talilom.
V porcelanu je delež kremena od 15- do 25-odstoten. Tako kot pri vseh sestavinah moramo izbrati kremen, ki ne vsebuje nečistoč, kot je na primer železov oksid.62
BALL CLAY
Ball clay imenujemo gline, ki so jih vremenski vplivi in erozija premaknili z izvirne lokacije.
Gre za glino, ki vsebuje visok delež kaolinita. To je mineral z zelo čisto sestavo in je sestavina
56 Opis kaolina je v celoti povzet po DOHERTY 2002, op. 5, str. 24−25.
57 FOLEY 2014, op. 4, str. 34.
58 DOHERTY 2002, op. 5, str. 25.
59 Prav tam.
60 FOLEY 2014, op. 4, str. 34.
61 DOHERTY 2002, op. 5, str. 25.
62 Prav tam.
številnih vrst gline. Velikost delcev v ball clayu je zelo majhna, kar pripomore k plastičnosti.
Prav to je razlog, da omenjeno snov dodajajo k masi porcelana.63 BENTONIT
Al2O3 4SiO2 H2O
Bentonit spada v skupino montmorilonitnih silikatov, ki so nastali z razgradnjo vulkanskega pepela.64 Je zelo vpojen material. Če ga dodamo v manjših količinah, lahko izboljšamo pogoje za vrtenje porcelana na vretenu.65
MACALOID
CaO MgO Na2O TiO2 Al2O3 SiO2 Fe2O3 SO4 LOI
Macaloid je plastifikator, ki se ga pridobiva iz hektorita, montmorilonitne rude. Nekaterim keramikom ustreza bolj kot bentonit. Vsebuje manj železa in tako manj vpliva na barvo gline.66
2.2 PRIDELAVA PORCELANA
Nizko- in visokotemperaturno glino lahko najdemo v naravi. Porcelan je material, ki ga moramo na Zahodu izdelati sami.
Jack Doherty67 v knjigi Porcelan (angl. porcelain) opiše postopek pridelave porcelana. Večina porcelana je izdelana s pomočjo tradicionalne metode. Suhe materiale skrbno odmerijo in zmešajo skupaj z vodo v mešalniku (ang. blunger). Nastane gladka zmes. Ta del je zelo pomemben, saj dlje, kot se masa meša, bolj fin in plastičen je material. Po prvem mešanju neprečiščen tekoč porcelan precedijo skozi cedilo. V naslednji fazi prečiščevanja ga spustijo čez močen magnet. Ta iz mase odstrani vse železne delce. Na koncu porcelan s pomočjo pritiska prefiltrirajo. Tako odstranijo vodo, da dobijo glino. Na koncu glino spustijo skozi valjar, da odstranijo zračne mehurčke, ter jo zapakirajo v plastične vreče.
63 Povzeto po DOHERTY 2002, op. 5, str. 25−26.
64 Prav tam, str. 26.
65 FOLEY 2014, op. 4, str. 36.
66 DOHERTY 2002, op. 5, str. 26.
67 Opis postopka pridelava porcelana je v celoti povzet po: DOHERTY 2002, op. 5, str. 27−30.
2.3 TEHNIKE OBLIKOVANJA
Porcelan lahko oblikujemo s pomočjo katerekoli znane tehnike. Vsak porcelan ima različne lastnosti, zato se bo vsak obnašal drugače. Izbrati moramo pravo vrsto, ki jo potrebujemo za obdelovanje v določeni tehniki.
ROČNO OBLIKOVANJE
Ščipanje je tehnika oblikovanja z rokami. V kepico gline naredimo luknjo, ki jo nato s ščipanjem prstov povečujemo in hkrati tanjšamo stene.
Oblikovanje plošč je tehnika, pri kateri plošče razvaljanega porcelana združimo.
OBLIKOVANJE NA VRETENU
Porcelan lahko oblikujemo s pomočjo lončarskega vretena. Vrtenje porcelana poteka enako kot vrtenje ostalih glin. Treba je upoštevati nekatere lastnosti porcelana, na primer zelo hitro absorpcijo vode, zaradi česar se lahko oblika sesede. S pomočjo postopka, imenovanega struženje, lahko dosežemo tankost in posledično transparentnost izdelka.
VLIVANJE PORCELANA
Vlivanje porcelana je zlasti industrijska tehnika, vendar jo uporablja veliko samostojnih oblikovalcev porcelana. V suh mavčni kalup nalijemo porcelan za vlivanje in ga pustimo, dokler ne doseže želene debeline. Odvečni porcelan odlijemo. S to tehniko imamo večji nadzor nad debelino oz. tankostjo izdelka.68
68 Poglavje povzeto po DOHERTY 2002, op. 5, str. 35−50.
PAPIRNA GLINA 3
Papirna glina je sodobni material. Je mešanica gline in celuloznih vlaken na vodni osnovi.
Vlakna lahko dobimo iz različnih materialov, kot so bombaž, lan, konoplja ali les, ki v peči izgorijo. Keramika iz papirne gline vsebuje dovolj visok delež gline, da jo lahko žgemo in glaziramo kot navadno keramiko. Po žganju se od te ne razlikuje veliko, razen po tem, da lahko tehta manj.69
Papirna glina je kot material zelo močna in upogljiva. Lahko bi rekli, da je vsestranska. Lahko jo oblikujemo in sestavljamo v vseh stopnjah sušenja, tudi ko je že popolnoma suha in žgana.70
Papirno glino lahko kupimo že pripravljeno, vendar jo je bolje narediti doma, saj lahko kontroliramo delež sestavin glede na potrebe.
V nadaljevanju bom v projektnem delu opisala postopek izdelave porcelanske papirne gline.
69 Rosette GAULT, Paperclay art and practice, Filadelfija 2013, str. 10.
70 Prav tam.
SVETLOBA IN VRSTA OSVETLITVE 4
4.1 VIRI SVETLOBE
Naše čutilo za vid nujno potrebuje svetlobo, da lahko zaznavamo okolico. Kadar sonce, naš najpomembnejši vir svetlobe, ne osvetljuje okolice, si pomagamo z umetnimi viri svetlobe, ki so nepogrešljivi del našega vsakdana. Dobro je, da umetna svetloba posnema dnevno
svetlobo, saj smo ljudje nanjo navajeni.71
4.2 ZGODOVINA SVETIL
Ogenj (400.000 pr. n. št.) štejemo za najstarejši umetni vir svetlobe, ki ga je človek uporabljal že v pradavnini. O njegovi uporabi pričajo številne jamske poslikave.
Veliko pozneje so se pojavile primitivne svetilke (13.000 pr. n. št.), ki so bile polnjene
z mastjo, za stenj pa so uporabili vlaknast material, npr. lan, suho trsje ali papirus. Izdelovali so jih iz kamnov ali školjk. Starodavne svetilke (3.000 pr. n. št.) so imele že kljun za stenj.
Pojavile so se lončene svetilke. Za gorivo so uporabljali živalska in rastlinska olja. Oblikovanje oljnih svetilk se je razvilo v zaprte lončene svetilke (500 pr. n. št.), ki so jih izdelovali ročno ali s pomočjo kalupov. V tistem času so začeli tudi z dekoracijo svetilk.
Sveče (400 n. št.) so prvi izdelovali stari Egipčani, množično pa so jih uporabljali tudi Rimljani.
Izdelovali so jih iz strjenega loja. Oljne svetilke so se pozneje razvile v svetilko s krožnim plamenom (1784 n. št.), za katero so uporabljali kitovo olje.
Plinske svetilke (1814 n. št.) so najprej uporabljali za razsvetljavo ulic v Londonu. Izum vžigalic (1827 n. št.) je bistveno olajšal prižiganje svetilk.
Leta 1820 se na trgu pojavi prva žarnica. V naslednjih desetletjih so ji sledile še mnoge druge.
Leta 1901 so uspeli narediti prvo sijalko, leta 1967 pa se začne razvoj LED-diod.
71 Povzeto po Svetlobni viri, Fakulteta za elektrotehniko, dostopno na <http://lrf.fe.uni- lj.si/otv_do_razsvetljava/dor%20svetlobni%20viri.pdf> (7. 5. 2019).
Danes lahko izbiramo med umetnimi svetlobnimi viri. S svetlobnim virom moramo zagotoviti čim boljše pogoje za delovanje vida.72 Vse bolj v svetilih prevladuje LED-tehnologija; njen spekter svetlobe je podoben spektru naravne svetlobe. 73
4.3 SVETLOBA V PROSTORU
V knjigi Slikarsko mišljenje Milan Butina74 opiše lastnosti ambientne svetlobe. Samo majhen del ali celo nič svetlobe neposredno prihaja od svetlobnih virov, kot so sonce in umetna svetila. Večina svetlobe prihaja z neba. Imenujemo jo difuzna svetloba. Najpogostejša je svetloba, ki jo odbijajo površine Zemlje in stvari. Ta je pogosta v zaprtih prostorih, imenujemo jo ambientna svetloba. Popolnoma se razlikuje od svetlobe sevajočih virov svetlobe. Je namreč svetloba, ki človeka obkroža.
Splošna osvetlitev navadno ne ustvarja izrazitih senc in kontrastov, saj je namenjena enakomerni in intenzivni osvetlitvi prostora. Z ambientalno osvetlitvijo pa ustvarimo posebno vzdušje, prostor postane privlačnejši, poudarimo posamezne elemente, lahko pa deluje tudi dekorativno. Uporablja se predvsem topla bela svetloba, ki je najprijaznejša očem, ker spominja na naravno svetlobo. Med enega izmed najpreprostejših virov lahko štejemo sveče, ki imajo tudi izreden ambientalni učinek.75 Prav topla svetloba, ki jo ustvari ogenj, na človeka deluje pomirjujoče.
Svetloba je zelo pomembna tudi v svetu umetnosti in oblikovanja. Je nepogrešljiv element v osvetljevanju izdelkov v galerijah in muzejih. Pomembno je, da so dela pravilno osvetljena zaradi del samih, pa tudi zato, da obiskovalec dobi informacije, ki jih je želel avtor poudariti.
Pri barvnih delih je zelo pomembna tudi temperatura barve svetlobe, saj se lahko pod nekaterimi svetlobami barva razlikuje od dejanske.
72 Povzeto po Svetlobni viri, Fakulteta za elektrotehniko, dostopno na <http://lrf.fe.uni- lj.si/otv_do_razsvetljava/dor%20svetlobni%20viri.pdf > (7. 5. 2019).
73 Aleksandra ZORKO, Osvetlitev prostorov vpliva na naše počutje, Delo in dom, Delo, d. o. o., 26. 2. 2018, dostopno na
<https://deloindom.delo.si/bivanje/interier/osvetlitev-prostorov-vpliva-na-nase-pocutje> (7. 5. 2019).
74 Poglavje o ambientni svetlobi, povzeto po Milan BUTINA, Slikarsko mišljenje, Ljubljana 1995, str. 46−48.
75 Aleksandra ZORKO, Svetila: Ambientalna osvetlitev za prijetno vzdušje, Delo in dom, Delo, d. o. o., 21. 12. 2015, dostopno na <https://deloindom.delo.si/oblikovanje/svetila-ambientalna-osvetlitev-za-prijetno-vzdusje> (7. 5. 2019).
SVEČNIKI IZ PORCELANA 5
Vesna Vidrih
Vesna Vidrih, slovenska keramičarka, je ena izmed redkih v Sloveniji, ki vrti porcelan
na vretenu. Njeni izdelki so prepoznavni po belini in svilnatem sijaju neglaziranega porcelana ter po živi turkizni barvi. Inspiracijo najde v morskih motivih, kot so zaobljeni prodniki, lupine in školjke. Poleg uporabne keramike izdeluje tudi svečnike za čajne svečke. Dekorira jih z luknjanjem, vtiskovanjem ter glaziranjem.76
Luciana Grazia Menegazzi
Luciana Grazia Menegazzi je italijanska arhitektka, ki zadnja leta ustvarja s porcelanom.
Deluje pod znamko M'I lumina. Za oblikovanje uporablja porcelansko papirno glino. Oblike svetil so navdihnjene iz rastlinskega in živalskega sveta.77
Les Blakebrough
Les Blakebrough je eden izmed vodilnih avstralskih keramičarjev. Ustvarja v porcelanu.
Uporablja tehniko globokega jedkanja, da doseže maksimalno prosojnost. Motiv, ki se pogosto pojavlja v njegovih delih, je listnata alga. Poskuša ponazoriti njeno nežno obliko in gibanje pod vodo.78
Roos Van De Velde
Nizozemska vsestranska umetnica Roos Van De Velde ustvarja tudi v kostnem porcelanu.
Znana je predvsem po skodelicah in krožnikih, ki jih oblikuje za podjetje Serax. Izdeluje pa tudi svetila, na primer za čajne svečke. Narava ji je v veliko inspiracijo in se pojavlja v vseh njenih delih.79
76 Anja SLAPNIČAR, Intervju: Vesna Vidrih – Spring Porcelain, Anja Slapničar, 4. 3. 2015, dostopno na
<https://anjaslapnicar.com/2015/03/intervju-vesna-vidrih-spring-porcelain/> (22. 6. 2021).
77 Luciana Grazia Menegazzi, Saatchi Art, dostopno na <https://www.saatchiart.com/milumina> (22. 6. 2021).
78 Les Blakebrough, Sabbia Gallery, dostopno na <https://sabbiagallery.com/artists/les-blakebrough/> (22. 6. 2021).
79 Roos Van de Velde Porcelain maker, Homo Faber Guide, dostopno na
<https://www.homofaberguide.com/en/discover/artisans-roos-van-de-velde> (22. 6. 2021).
Slika 14 Vesna Vidrih, svečniki, porcelan, oblikovan na vretenu.
Slika 15 Luciana Grazia Menegazzi, svečnik, porcelanska papirna glina.
Slika 16 Les Blakebrough, svečniki, porcelan.
Slika 17 Roos Van De Velde, svečniki, porcelan.
II. PROJEKTNI DEL IZHODIŠČA
6
Prihajam iz kraja v bližini Cerkniškega jezera. Obiskovala sem ga že kot otrok. Nanj me vežejo spomini, ko sem drsala, plavala, lovila žabe in opazovala ptice. Jezero je vsak dan malo drugačno in vedno znova me preseneti njegova raznolikost.
Želim oblikovati svečnik za čajno svečko. Z izdelkom želim ujeti biotsko raznovrstnost Cerkniškega jezera in predstaviti rastline ter živali, ki jim jezero predstavlja pomemben življenjski prostor.
Izbrani material je porcelanska papirna glina. Porcelan sem izbrala zaradi njegovih lastnosti in sestave. Če je dovolj tanek, skozenj proseva svetloba. Z različno debelino dosežemo različne stopnje prosojnosti. Za okrepitev sem izbranemu materialu dodala papirna vlakna.
Ta omogočajo lažje oblikovanje in valjanje porcelana na tanke plošče.
Poiskati želim rešitev, s katero bi lahko izdelek hitro oblikovala. Cilj je izdelati kakovosten, cenovno dostopen, ročno izdelan spominek, namenjen prodaji v neposredni bližini Cerkniškega jezera.
6.1 CERKNIŠKO JEZERO
Cerkniško jezero je eno največjih presihajočih jezer v Evropi. Ko je jezero polno, se voda razliva po površini 26 km2. Je del Notranjskega regijskega parka, pod katerega spadajo tudi Rakov Škocjan, Križna jama in Iška z Zalo. Razglašeno je za mednarodno pomembno mokrišče in je del Ramsarskega območja. Zaradi pomena za življenje ogroženih ptic spada v območje Natura 2000.
Na Cerkniškem jezeru je mogoče opazovati polovico evropskih vrst ptic. Je domovanje številnih sesalcev, metuljev in dvoživk. Biotska raznovrstnost tega območja je izjemna.80
80 Poglavje povzeto po: Cerkniško jezero, Notranjski regijski park, dostopno na <https://www.notranjski- park.si/narava/naravne-znamenitosti/cerknisko-jezero> (22. 6. 2021).
PORCELANSKA PAPIRNA GLINA 7
Papirna glina je mešanica gline in celuloznih vlaken na vodni osnovi. Vlakna lahko dobimo iz različnih materialov, kot so bombaž, lan, konoplja ali les, ki v peči izgorijo.81
Lahko se kupi že pripravljena papirna glina, vendar jo je bolje narediti sam, saj lahko kontroliraš deleže sestavin glede na potrebo.
Pri delu mi je bila v veliko pomoč knjiga Umetnost in praksa papirne gline (ang. Paperclay art and practice) avtorice Rosette Gault. V knjigi so podrobno opisane izdelava papirne gline in različne možnosti oblikovanja.
7.1 POSTOPEK IZDELAVE PAPIRNE GLINE
Postopek izdelave papirne gline ni zahteven, vendar je dolgotrajen. Pripomočki, ki sem jih potrebovala, so posode, kuhinjski mešalnik, mavčna plošča ter kuhinjska krpa. Uporabila sem porcelan znamke Mont Blanc, ki ga izdeluje podjetje Witgert. Porcelan sem razvaljala
na tanke plošče in ga popolnoma posušila na zraku. Nato sem ga v mešalniku zmlela v prah in dodala vodo, da je nastala gosta zmes. Za vir celuloznih vlaken sem v hladno vodo za dvajset minut namočila toaletni papir, ki sem ga pozneje v mešalniku zmešala v pulpo. Nato sem s pomočjo kuhinjske krpe nežno odstranila odvečno vodo.
Obstaja več različic izdelave papirne gline. Izbira je odvisna od izdelka in tehnike, ki jo želiš uporabiti. Sama sem uporabila razmerje 3 : 1, ki je bilo priporočeno v knjigi Umetnost in praksa papirne gline. Po volumnu sem izmerila tri enote tekočega porcelana in mu dodala eno enoto pulpe. Vse skupaj sem v mešalniku zmešala v fino maso. Zlila sem jo na mavčno ploščo, saj mavec posrka odvečno vodo. Maso sem pregnetla in dobila porcelansko papirno glino, primerno za nadaljnjo uporabo.
81 GAULT 2013, op. 69, str. 10.
Slika 18 Postopek izdelave porcelanske papirne gline.
1. Namočimo papir. 2. Zmešamo, da nastane pulpa. 3. Pulpa papirja. 4. Porcelanu v prahu dodamo vodo in zmešamo. 5. Nastane gosta zmes. 6. Pulpo dodamo tekočemu porcelanu. 7. Zmes papirne gline. 8. Zmes papirne gline se suši na mavčni plošči. 9. Končana papirna glina.
RASTLINSKI MOTIVI 8
8.1 RUMENI BLATNIK
Rumeni blatnik je vodna rastlina, ki spada v družino lokvanjevk. Najdemo jo v močvirjih, stoječih in počasi tekočih vodah. Korenika rumenega blatnika je usidrana v blatno dno. Površino dosežejo le cvetovi in listne ploskve. Cvet ima pet venčnih listov, ki v premeru merijo do 4 cm. Rumeni blatnik je ogrožena in ranljiva rastlinska vrsta.82
Slika 19 Rumeni blatnik.
8.2 JUSTINOVA ZVONČICA
Justinova zvončica spada v družino zvončičevk. Je endemit Dinarskega gorstva, saj raste le na območju od Slovenije do Gorskega kotarja na Hrvaškem. Rastišče je skalovje. Ima pokončna, gola stebelca. Stebelni listi so premenjalno razvrščeni. Na vrhu vsakega stebelca se odpre en sam zvonast cvet vijoličnomodre barve. Ima pet venčnih listov, za katere je značilno, da štrlijo navzven.83
Slika 20 Justinova zvončica.
82 Rumeni blatnik, Notranjski regijski park, dostopno na <https://www.notranjski-park.si/izobrazevalne-vsebine/rastlinski- svet/lokvanjevke/rumeni-blatnik> (22. 6. 2021).
83 Justinova zvončica, Notranjski regijski park, dostopno na <https://www.notranjski-park.si/izobrazevalne- vsebine/rastlinski-svet/zvoncicevke/justinova-zvoncica> (22. 6. 2021).
8.3 TESTI IZ PAPIRJA
Prvi testi so narejeni iz papirja. Na ta način sem lahko hitro in preprosto preizkusila različne velikosti in oblike.
Slika 21 Testi, narejeni iz papirja.
Testirala sem zlaganje dna. Za reševanje problema sem uporabila tudi japonsko tehniko zlaganja papirja, origami. Iskala sem rešitev, ki bi estetsko zaključila celoten izdelek.
Test, po katerem sem se zgledovala pri izdelavi mreže, je petstrana prizma. Dno je sestavljeno iz petih trikotnikov, ki se poklopijo in tvorijo lep zaključek.
Slika 22 Zlaganje dna.
8.4 NAČRTOVANJE MREŽE
Želela sem, da ima izdelek čim manj spojev, ki bi bili vidni ob viru svetlobe. Zamislila sem si mrežo, ki bi bila iz enega dela.
Mreža ima mere, ki so 20 odstotkov večje od predvidene velikosti končnega izdelka. Porcelan ima namreč precejšen skrček pri sušenju in žganju.
Mreža je sestavljena iz petih enakih delov, ki so med seboj povezani in tvorijo petstrano prizmo. Osnovna oblika je pravokotnik. Na spodnjem robu se stika z večjim trikotnikom, ki se stika z manjšim trikotnikom. Ta predstavlja del, ki se bo spojil s sosednjima trikotnikoma.
Oblikovala bom dva svečnika z različnima mrežama. Svečnik, ki je oblikovan po vzoru rumenega blatnika, ima na vrhu pravokotnika polkrog. Drugi, ki ima za osnovo justinovo zvončico, pa ima zaobljen trikotnik. Polkrog in zaobljen trikotnik predstavljata venčne liste rastlin.
Mrežo sem testirala na navadnem papirju v velikosti 1 : 1. Dokončno mrežo sem prenesla na debelejši papir, gramature 280 gramov. To sem uporabljala pri obrisovanju mreže na razvaljano porcelansko papirno glino.
Slika 23 Načrt mrež z merami.
Slika 24 Mreža za svečnik Zvončica.
Slika 25 Mreža za svečnik Blatnik.
8.5 LESEN MODEL
Za natančnejše oblikovanje porcelanske papirne gline v obliko petstrane prizme sem izdelala lesen model. Za material sem zbrala les, ker se glina nanj ne prime.
Model je izdelan iz petih letvic smrekovega lesa. Posamezna letvica je široka 7 cm, visoka 17 cm in debela 1 cm. Na eni strani je zarezana po višini na obeh straneh pod kotom 72°.
Letvice so skupaj zalepljene z lepilom za les. Kjer je bilo potrebno, sem v stikih reže zapolnila s kitom za les v barvi smreke.
Slika 26 Lesen model.
Slika 27 Lesen model, pogled od zgoraj.
MOTIVI PTIC 9
9.1 VELIKA BELA ČAPLJA
Velika bela čaplja je velika in vitka ter povsem bela čaplja. Najdemo jo na območju mokrišč, kot so jezera, reke, močvirja ali morske obale. Redno jih lahko
opazujemo na Cerkniškem jezeru, tudi pozimi.84 Zlahka jih prepoznamo po elegantnem dolgem vratu in nogah.
Slika 28 Velika bela čaplja.
9.2 KMEČKA LASTOVKA
Kmečka lastovka je vitka ptica z značilnim dolgim, globoko preklanim repom. Je izreden letalec. Večino dneva preživi v zraku, ko lovi žuželke. Pogosto jo lahko opazujemo, ko pobira žuželke z vodne gladine.
Po obdobju gnezdenja se kmečke lastovke zberejo v velike jate na močvirnih območjih z obsežnimi trstišči, kjer se pripravijo na skupno selitev v tople kraje. Vrnejo se marca in ostanejo do oktobra.85
Slika 29 Kmečka lastovka.
84 Velika bela čaplja, Notranjski regijski park, dostopno na <https://www.notranjski-park.si/izobrazevalne-vsebine/zivalski- svet/ptici/caplje/velika-bela-caplja> (22. 6. 2021).
85 Kmečka lastovka, Notranjski regijski park, dostopno na <https://www.notranjski-park.si/izobrazevalne-vsebine/zivalski- svet/ptici/lastovke/kmecka-lastovka> (22. 6. 2021).
9.3 SILHUETE PTIC
Cerkniško jezero je domovanje različnim vrstam ptic. Nekatere lahko opazujemo celo leto, druge samo ob določenih letnih časih.
Na svojem izdelku sem želela upodobiti sekvenco ptice med letom. Silhuete čaplje in lastovke sem izdelala po fotografijah in videoposnetkih ter po spominu. Pri analiziranju leta lastovke sem si pomagala s spodnjo fotografijo, po kateri sem se zgledovala tudi pri izrisu silhuet.
Oblikovanja ptic sem se lotila s hitrimi skicami. Pozneje sem jih natančno izrisala in
prilagodila obliko, da so bile primerne za izdelavo štampiljk. Risbe sem skenirala in izrisala v digitalni obliki. V programu Adobe Illustrator sem postavila mrežo 1 : 1, ki mi je bila v pomoč pri določitvi končne velikosti silhuet ptic. Zrcalno sem jih preslikala in natisnila v velikosti 1 : 1. Natisnjene sem uporabila za prenos na štampiljke iz linoleja.
Slika 30 Lastovke.
Slika 31 Silhuete čaplje.
Slika 32 Silhuete čaplje, postavljene na mreži.
Slika 33 Silhuete lastovke.
Slika 34 Silhuete lastovke, postavljene na mreži.
ŠTAMPILJKE 10
Štampiljke sem izdelala iz linoleja. Za ta material sem se odločila, ker je enostaven za oblikovanje. Je trd in ga je možno natančno vtisniti v glino.
Silhuete sem prenesla na linolej s papirjem za prerisovanje. Z ozkim grafičnim nožkom sem natančno obrezala linije, naredila širši pas in s škarjami izrezala in odstrigla odvečne dele.
Z manjšim nožkom sem natančno obrezala in dodelala obliko. Kjer je bilo potrebno, sem zgladila z brusnim papirjem fine granulacije. Končano silhueto sem z lepilom za les nalepila na leseno ploščico. S primežem sem stisnila, da se je linolej enakomerno sprijel z lesom.
Slika 35 Postopek izdelovanja štampiljk.
Nastalo je deset štampiljk, pet z motivom čaplje in pet z motivom lastovke.
Slika 36 Štampiljke.
POSTOPEK IZDELAVE SVEČNIKA 11
Porcelansko papirno glino sem razvaljala na debelino 1 mm. V pomoč sta mi bili dve deščici debeline 1 mm, ki sem ju postavila na vsako stran plošče.
Za enakomerno teksturirano površino sem uporabila tkanino, ki sem jo položila na ploščo in jo prevaljala.
Nato sem na ploščo položila debelejši papir z izrezano mrežo in označila točke, ki so mi služile za orientacijo pri vtiskovanju štampiljk.
Vsako ptico sem vtisnila posebej in pazila, da je bil pritisk enakomerno razporejen po celotni površini štampiljke. Del, ki je vtisnjen, bo tanjši in zato bolj prosojen.
Slika 37 Razvaljana porcelanska papirna glina.
Slika 38 Označevanje točk za orientacijo pri vtiskovanju štampiljk.
Slika 39 Vtisnjene štampiljke.
Na ploščo sem ponovno položila mrežo in jo z iglo obrisala. Nato sem jo s škarjami izrezala.
Ta metoda se je izkazala za najnatančnejšo in je podala najlepše rezultate. Poskusila sem tudi z nožkom, leseno modelirko in kovinsko gladilko. Pri vseh je bila težava, da niso mogli
prerezati papirnih vlaken. Rezultat je bil raztrgan videz, ki ga je zelo težko popraviti. Pri delu s škarjami te težave ni, ker vlakna enostavno prerežejo.
Slika 40 Izrez svečnika s škarjami.
Slika 41 Primer izreza z modelirko.
Izrezano mrežo sem položila na lesen model in jo ovila okrog. Nato sem ga obrnila na glavo in prepognila elemente, ki tvorijo dno. Z iglo sem napraskala površine, ki se spojijo.
Namazala sem jih s tekočim porcelanom in stisnila skupaj. Model sem obrnila. Napraskala sem ploskev, ki spoji svečnik skupaj. Namazala sem ga s tekočim porcelanom in spojila. Nato sem model nežno vzela iz izdelka.
Slika 42 Oblikovanje svečnika po lesenem modelu. Slika 43 Oblikovanje svečnika po lesenem modelu.
Slika 44 Zlaganje dna svečnika. Slika 45 Končano dno svečnika.
Slika 46 Napraskan spoj svečnika. Slika 47 Spojen svečnik.
Slika 48 Končan svečnik.
Pomembno je, da svečka v svečniku ostane na svojem mestu. Iz razvaljanega papirnega porcelana sem izrezala trak. Na eni strani sem ga napraskala in s tekočim porcelanom spojila.
S škarjami sem nastrigla rob. Namazala sem ga s tekočim porcelanom in položila v notranjost svečnika. S čopičem sem popravila in zamazala morebitne nepravilnosti.
Ko je bil svečnik suh, je bil pripravljen za žganje. Za sušenje je bilo potrebnih približno 24 ur.
Slika 49 Načrt traku za element, v katerem bo umeščena svečka.
Slika 50 Spojen in nastrižen trak. Slika 51 Umeščen element za svečko.
ŽGANI IZDELKI 12
SVEČNIK BLATNIK
Slika 52 Končan svečnik Blatnik prve serije.
Slika 53 Končan svečnik Blatnik prve serije s svečko.
SVEČNIK ZVONČICA
Slika 54 Končan svečnik Zvončica prve serije.
Slika 55 Končan svečnik Zvončica prve serije s svečko.
IZBOLJŠAVE 13
Žgane izdelke sem preizkusila v praksi. Iskala sem pomanjkljivosti in načine za izboljšanje izdelka.
13.1 OBLIKA
Oblika svečnikov zaradi navpičnih linij deluje strogo in geometrijsko. Želela sem, da izdelek spominja na cvet, zato sem prilagodila mrežo. Spodnji del vsake stranice sem zožila
za 10 mm. Izdelala sem nov lesen model za oblikovanje petstrane prizme.
Vrh pri svečniku Zvončica sem zavihala navzven, pri svečniku Blatnik navznoter. Tako se je oblika svečnikov bolj približala značilnostim cvetov posameznih rastlin.
Ko je bila svečka prižgana, je bila na spoju svečnika vidna široka senca. Spoj sem zožila za 5 mm. Svečnik je še vedno dovolj zalepljen, senca pa je ožja. Znižala sem višino elementa, v katerega postavimo svečko. Bil je previsok, zaradi česar menjava svečke ni bila enostavna.
Prvi izdelki so imeli enakomerno belo površino brez teksture. S pomočjo teksture sem poskušala razbiti monotonost in še bolj poudariti raznovrstnost, ki se nahaja na Cerkniškem jezeru.
Slika 56 Novi testi iz papirja.
Slika 57 Prilagojen načrt mrež z merami.
Slika 58 Prilagojena mreža za svečnik Blatnik.
Slika 59 Prilagojena mreža za svečnik Zvončica.
13.2 TEKSTURA
13.2.1 NAVADNI TRST
Navadni trst najdemo v močvirjih, mlakah in drugih vodnih virih. Zraste do štiri metre visoko. Na Cerkniškem jezeru rastejo ogromni sestoji trsta, ki so pomembno domovanje mnogih vrst ptic, žuželk in drugih
organizmov. 86
Slika 60 Sestoj trsta.
13.2.2 PŠENICA
V preteklosti so poleti na območju jezera, ko je voda poniknila, posejali pšenico. Zaradi zavarovanosti
območja danes polja pšenice najdemo samo še ob robu jezera.
Slika 61 Pšenica.
86 Trstičevje, Wikipedia, dostopno na <https://sl.wikipedia.org/wiki/Trsti%C4%8Devje> (8. 7. 2021).
13.3 IZDELAVA TEKSTURE
Teksturo za svečnik Blatnik sem izdelala s pomočjo navadnega trsta. Naredila sem jo
z odtiskovanjem robu stebla na razvaljano ploščo. Do teksture za svečnik Zvončica sem prišla z vtiskovanjem oziroma rolanjem zrna pšenice.
Slika 62 Teksturiranje s trstom. Slika 63 Teksturiranje s pšenico.
Izdelovanje teksture je trajalo od 10 do 15 minut. Morala sem biti pozorna na to, da se razvaljana plošča ni posušila preveč, saj bi bilo v tem primeru težko vtisniti štampiljke.
Prednost teksturirane površine je, da lahko popravimo morebitne nepravilnosti pri vtiskovanju štampiljk.
KONČNI IZDELEK 14
Po prilagoditvi prejšnje serije izdelkov sem prišla do končnega rezultata − svečnikov z motivi Cerkniškega jezera. Z obliko, teksturo in pticami predstavljata kompleksnost okolja.
Na svečniku Blatnik so upodobljene rastline in ptice, ki jih najdemo v oziroma ob vodi.
Predstavljajo vodni del Cerkniškega jezera. Na svečniku Zvončica so prikazane rastline in ptice, ki se nahajajo na kopnem. Svečnik predstavlja kopenski del jezera. Svečnika sta z izboljšano obliko in dodano teksturo pridobila na eleganci.
Slika 64 Primerjava prve in prilagojene serije svečnikov Blatnik.
Slika 65 Primerjava prve in prilagojene serije svečnikov Zvončica.
14.1 SVEČNIK BLATNIK
Slika 66 Mere končnega svečnika Blatnik.
Slika 67 Končni svečnik Blatnik s teksturo.
Slika 68 Detajl končnega svečnika Blatnik s teksturo.
Slika 69 Končni svečnik Blatnik brez teksture.
Slika 70 Detajl končnega svečnika Blatnik brez teksture.
Slika 71 Dno končnega svečnika Blatnik s teksturo.
Slika 72 Pogled od zgoraj končnega svečnika Blatnik.
Slika 73 Končni svečnik Blatnik s teksturo s prižgano svečko.
Slika 74 Končni svečnik Blatnik brez teksture s prižgano svečko.
14.2 SVEČNIK ZVONČICA
Slika 75 Mere končnega svečnika Zvončica.
Slika 76 Končni svečnik Zvončica s teksturo.
Slika 77 Detajl končnega svečnika Zvončica s teksturo.
Slika 78 Končni svečnik Zvončica brez teksture.
Slika 79 Detajl končnega svečnika Zvončica brez teksture.
Slika 80 Dno končnega svečnika Zvončica s teksturo.
Slika 81 Pogled od zgoraj končnega svečnika Zvončica.
Slika 82 Končni svečnik Zvončica s teksturo s svečko.
Slika 83 Končni svečnik Zvončica brez teksture s svečko.
ŽGANJE 15
Porcelan je visokotemperaturna glina. Za nalogo sem uporabila porcelan Mont Blanc znamke Witgert, ki prenese žganje do temperature 1300 °C.
Tabela 1 Program žganja porcelanske papirne gline.
150 °C/h Do 900 °C
60 °C/h Do 1250 °C
5 minut zadrževanje 1250 °C
Ohlajanje
Pri žganju papirnega porcelana je pomembno, da je prostor zračen oziroma da uporabljamo ventilacijsko napravo za peč. Po dveh urah žganja, ko peč doseže temperaturo okoli 300 °C, papir zgori. Pride do močnega smradu. V tistem času se ne zadržujemo v prostoru.
DEFORMACIJE 16
Pri prvem žganju je bilo na spodnji polici več deformacij kot na zgornji. Obstaja možnost, da je bila zgornja plošča preblizu svečnikom na spodnji polici. V peči ni bilo enakomernega kroženja zraka in se je ta na dnu preveč segrel. Deformacije se kažejo v ukrivljenih cvetnih listih in deformirani petstrani obliki.
Pri naslednjem žganju sem poskrbela za pravilno in enakomerno naloženo peč. Zgornjo polico sem dvignila. Deformacije so bile še vedno prisotne, vendar jih je bilo bistveno manj.
Za porcelan pravijo, da ima spomin. To pomeni, da se po žganju vrne v prvotno obliko, če je bil med oblikovanjem oziroma sušenjem popravljan. Pri papirnem porcelanu je deformacij precej manj, vendar se še vedno pojavljajo.
Da se deformacijam izognemo, poskrbimo za enakomerno kroženje zraka v peči. To pomeni, da peč ni preveč naložena in da plošče niso preblizu izdelkom. Prav tako je pomembno, da poskrbimo, da se izdelek suši v pravilni obliki. Poskušamo se izogniti naknadnemu vlaženju z vodo in popravljanju, ko je izdelek že skoraj oziroma popolnoma suh.
UPORABA 17
Višina svečnika ni previsoka, kar omogoča enostavno menjavo svečke. Prav tako je odprtina dovolj široka za dlan. Na to sem pozorna že pri oblikovanju svečnika, še posebno svečnika Blatnik, kjer pazim, da listi niso preveč zavihani navznoter.
Za prižiganje svečk priporočam uporabo dolgih vžigalic ali dolgega vžigalnika. Prižiganje je tako enostavnejše in varnejše.
Dno svečnika se čez čas segreje, zato uporaba na podlagi, občutljivi na toploto, ni priporočena. Toploto lahko primerjamo s temperaturo zelo vroče skodelice. Težavo s segrevanjem lahko rešimo z debelejšim dnom ali s podstavkom iz lesa oziroma drugega ustreznega materiala.
OCENA STROŠKOV IN IZDELAVE 18
Za izdelavo svečnika porabimo približno 160 g porcelanske papirne gline. Iz paketa
porcelana, ki tehta 10 kg in stane 29,60 €, lahko naredimo 62 izdelkov. Cena porabljenega materiala na svečnik znaša 0,47 €. Papirja v končni izračun cene nisem vključila, ker ne vem, koliko sem ga porabila. Ocenjujem, da je strošek nekaj centov na svečnik.
V 100-litrski peči se lahko žge 25 svečnikov. Cena žganja je približno 6 €. Stroški žganja znašajo 0,24 € na svečnik.
Izdelava enega svečnika traja približno eno uro. Za ta projekt sem določila urno postavko 13 €, v katero so vključeni priprava papirne mase, izdelava svečnika in pospravljanje delovnega prostora ter ostali stroški.
Seštevek stroškov in urne postavke znaša 13,71 €.
Razlika med nabavno in prodajno ceno v prodajalnah je ponavadi 50-odstotna. K zgornjemu seštevku prištejemo 13,71 €. Dodamo še 22-% davek na dodano vrednost, ki znaša 6,03 €.
Končna cena izdelka je 33,45 €.
Tabela 2 Izračun cene enega izdelka v evrih.
Porcelan 0,47
Žganje 0,24
Izdelava 13,00
50-% razlika med nabavno in prodajno ceno 13,71
22-% davek na dodano vrednost 6,03
Končna cena izdelka 33,45
18.1 PREDLOGI ZA HITREJŠO IZDELAVO IN ZNIŽANJE CENE IZDELKA
Izdelava porcelanske papirne mase je vzela veliko časa, saj sem jo naredila iz porcelana, namenjenega oblikovanju na vretenu. Z izbiro porcelana v prahu se lahko izpusti valjanje, sušenje in mletje mase.
Oblikovanje svečnika traja okoli ene ure. Čas izdelave bi lahko skrajšali s pomočjo mavčnih ali silikonskih odlitkov teksture, ki jih vtisnemo na razvaljano ploščo.
Hkrati je možno delati več izdelkov. Treba je paziti, da se razvaljana papirna glina preveč ne posuši, saj postane trda, zato je težje vtiskovati ptice in teksturirati površino. Težava prav tako nastane pri oblikovanju po peterokotnem modelu, saj na robovih lahko nastanejo razpoke ali se celo natrga.
EMBALAŽA 19
Za lažje rokovanje in transport izdelki potrebujejo embalažo. Porcelan je trden material, vendar se lahko hitro poškoduje. Primerna bi bila embalaža naravnega videza, narejena iz trdega kartona. Izdelana bi bila lahko iz celuloznih vlaken trsta, ki raste
na Cerkniškem jezeru, a ker to spada pod Notranjski regijski park, kjer sta prepovedana nabiranje in odnašanje rastlin, bi bilo treba celulozna vlakna pridobiti od drugod.
Na embalaži je predviden prostor za kratko predstavitev izdelka. Besedilo bi bilo poleg slovenščine še v tujih jezikih, saj si jezero ogleda veliko tujih obiskovalcev.
PRODAJNA MESTA 20
Izdelek je bil zasnovan za prodajo v Turističnoinformacijskem centru Cerknica, ki se nahaja na Cerkniškem jezeru. Prodajal bi se lahko tudi v Galeriji Krpan v središču Cerknice, kjer je mogoče kupiti umetniške izdelke lokalnih ustvarjalcev. Prav tako bi ga lahko ponudila hotelu v Rakovem Škocjanu.
Izdelek se lahko predstavi lokalnim podjetjem kot poslovno darilo za njihove partnerje.
Z izbiro izdelka podprejo lokalne ustvarjalce, svojim partnerjem pa podarijo uporaben in unikaten izdelek.
Izdelek se lahko prodaja tudi prek spleta ali na sejmih.
