UNIVERZA V LJUBLJANI
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje
DIPLOMSKO DELO
Univerzitetni študijski program prve stopnje
INTIMA/ODKRIVANJE IN RAZKRIVANJE
Brigita Gantar Ljubljana, 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje
DIPLOMSKO DELO
Univerzitetni študijski program prve stopnje
INTIMA/ODKRIVANJE IN RAZKRIVANJE
Mentorica: prof. mag. Tanja Pak Ime in priimek avtorice: Brigita Gantar
Študentka rednega študija Vpisna številka: 42170027
Študijski program in smer: Industrijsko in unikatno oblikovanje, Unikatno oblikovanje
Ljubljana, julij 2021
Naslov diplomskega dela: Intima/odkrivanje in razkrivanje Title of the thesis: Intimacy/discovering and revealing
Unikatno oblikovanje Applied arts
Steklo Glass
Intima Intimacy
Odkrivanje Discovering
Razkrivanje Revealing
Samospoznavanje Self-cognition
Diplomska naloga BA thesis
UDK 748(043.2)
IZVLEČEK
Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov: prvi zavzema analitično-raziskovalni del in drugi praktični del. V prvem sem se posvetila spoznavanju intime, na kakšne načine spoznavamo sebe in komu dovoljujemo, da nas vidi v vsej svoji ranljivosti. Poglobila sem se tudi vase, kako to občutim in kako to vpliva na moje odnose. Dotaknila sem se simboličnega pomena sklede ter na koncu prvega dela obravnavala umetniška in oblikovalska dela.
Kasneje sem se osredotočila zlasti na svoje občutke, kako sama dojemam in doživljam intimo v smislu odkrivanja in razkrivanja. Skozi skiciranje in izdelovanje modelov sem iskala obliko, v kateri sem zajela vsa svoja čutenja. Opazovala sem formo, odnose med deli in teksturo ter jih povezovala s konceptom. Na koncu sem se izrazila skozi medij steklo tako v skulpturalnem delu kot v uporabnem predmetu. Svoje občutke sem ponazorila z dvema polkrogoma, ki imata na eni strani teksturo, ki simbolizira raziskovanje svoje notranjosti. Rahel stik teh dveh kosov pa predstavlja spuščanje drugega v naš notranji svet. Pri uporabnem predmetu sem zasnovala tri sklede, ki predstavljajo plasti; lahko jih povezujemo tako z odkrivanjem našega notranjega sveta kot s plastmi, preko katerih se razkrivamo.
ABSTRACT
The thesis consists of two parts: the first part is analytically and research oriented and the second part is practical. In the first part, I focused on the cognition of intimacy, the ways to get to know ourselves and who we give permission to see us in all out vulnerability. I also delved into myself in terms how I feel this and how this impacts my relationships. I touched the symbolic significance of the bowl and at the end of the first part discussed works of art and design.
Later, I concentrated particularly on my feelings, how I personally perceive and experience intimacy in terms of uncovering and revealing. Through sketching and making models, I searched for a form, which included all my feelings. I observed the form, relations between pieces and the texture and connected them with a concept. At the end, I expressed myself through the medium glass in the sculptural work, as well as in the useful object. I illustrated my feelings with two half circles, which have a texture on one side that symbolises
researching of one’s own inner place. The light contact of two pieces presents the act of letting someone into our inner world. In the case of the useful object, I designed three bowl, which present layers; we can connect them with the exploration of our inner world as well as with layers, through which we reveal ourselves.
KAZALO
1. UVOD ... 8
2. RAZISKOVALNO-ANALITIČNI DEL ... 9
2.1. KAJ JE INTIMA? ... 9
2.2. OBRAVNAVANA PODROČJA ‒ ODKRIVANJE IN RAZKRIVANJE ... 10
2.2.1. ODKRIVANJE – intima s samim seboj ... 10
2.2.2. RAZKRIVANJE – intima v odnosu ... 13
2.3. SKLEDA ... 16
2.3.1. SIMBOLIČNI POMEN ... 16
2.4. MOJE VIDENJE ... 17
2.5. POVEZAVA Z UMETNOSTJO IN OBLIKOVANJEM ... 18
2.5.1. REFERENČNI UMETNIKI ... 19
3. PRAKTIČNI DEL ... 23
3.1. VIZUALIZACIJA ... 23
3.2. SKULPTURA – izražanje občutkov v umetniškem delu ... 26
3.2.1. SKICE IN MODELI ... 26
3.2.2. ŽELENI CILJI ... 28
3.2.3. MATERIAL IN TEHNIKA ... 30
3.2.4. POTEK IZDELAVE ... 30
3.2.5. KONČNI IZDELEK ... 35
3.3. SKLEDE – izražanje občutkov v uporabnem predmetu ... 36
3.3.1. SKICE IN MODELI ... 36
3.3.2. ŽELENI CILJI ... 38
3.3.3. MATERIAL IN TEHNIKA ... 39
3.3.4. POTEK IZDELAVE ... 39
3.3.5. KONČNI IZDELEK ... 48
4. KONČNA IZDELKA – skulptura in set skled ... 49
5. OVREDNOTENJE ... 53
6. ZAKLJUČEK ... 54
7. LITERATURA ... 55
8. SEZNAM SLIKOVNEGA GRADIVA ... 57
1. UVOD
Diplomska naloga raziskuje področje intime; zlasti se bom osredotočila na odkrivanje sebe (intima s samim seboj) ter razkrivanje drugemu (intima v odnosu). Sama tema zahteva poglobitev vase, spoznavanje, kdo sem, kaj iščem in potrebujem, po čem hrepenim. Vem, da bom le z dobrim poznavanjem izbranega področja in s poglobitvijo v svoja čutenja lahko izbrano temo predstavila v umetniškem delu in v uporabnem predmetu.
Diplomske naloge se bom najprej lotila z raziskovalno-analitičnim delom. Osredotočila se bom na raziskovanje pojma intima, nato šla širše na izbrana področja. Poskusila bom pogledati v svoj notranji svet in raziskati svoje občutke na izbrano temo. Nato se bom dotaknila tudi pojma skleda, raziskala simbolični pomen in iskala stik z intimo. Izbrano tematiko bom skušala povezati z obstoječimi umetniškimi in oblikovalskimi deli ter te reference uporabiti kot pomoč pri svojem izražanju. Samo temo bom interpretirala v praktičnem delu diplomske naloge. Skozi oblikovanje vizualizacij, izdelovanje skic in modelov ter preizkušanje bom iskala formo za zaključno delo. V nadaljevanju bo sledilo še ovrednotenje celotnega procesa, med tem bom premislila tudi o izboljšavah končnega izdelka.
Namen je, da dobro spoznam izbrano temo in najdem način, da svoja občutja skozi formo, teksturo in odnose med elementi prenesem v medij steklo, tako v umetniškem delu kot v uporabnem predmetu.
Menim, da mi bo izbrana tema tako kot celoten proces izdelovanja diplomske naloge prinesla tudi osebnostni razvoj in razvoj na področju mojega odnosa do umetnosti in oblikovanja, kar mi bo koristilo, ko se bom kot mlada oblikovalka znašla v tem svetu.
2. RAZISKOVALNO-ANALITIČNI DEL
2.1. KAJ JE INTIMA?
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je beseda intima razložena kot:
íntima -e ž (ȋ) publ.
1. človekovo osebno, čustveno življenje, doživljanje: izpovedovati svojo intimo / v tej pesmi je intima še zakrita
2. prijetnost, domačnost: ta kolorit daje celoti skladno intimo
♦ anat. notranja plast stene krvne žile1
Sama beseda izvira iz latinščine in pomeni notranji, najbolj notranji, povezan z notranjostjo.
Intima je vse tisto, kar je najgloblje v nas; najpristnejša in najiskrenejša čutenja, želje, hrepenenja, občutek za dobro in slabo, za resnično in lepo. Je naša ranljivost, nenarejenost, nepopolnost – naš resnični jaz – to, kar smo, z vsem, kar smo.2 Na angleško govorečem področju poznajo lepo izpeljavo iz besede intima, ki povzame ves njen pomen. Intimacy – in to me I see, into me you see (vidim vase, vidiš vame).3
Intimo razčlenjujemo na sedem vrst, te so med seboj prepletene in se razvijajo skupaj s samim odnosom. Vrste intime so: čustvena intima, socialna intima, intelektualna intima, seksualna (spolna) intima, rekreativna (razvedrilna) intima, duhovna intima in estetska intima.4 Nekateri dodajajo še osmo, ki jo poimenujejo brezpogojna ljubezen in je ni moč doseči brez doseganja vseh ostalih vrst intime.5
1Intima, Fran SSKJ, dostopno na <https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=130&View=1&Query=intima>
(11. 12. 2019).
2 Klaudija FERČAK, Intima – kaj sploh je to?, Stik, 18. 8. 2015, dostopno na <https://www.stik.si/intima-kaj- sploh-je-to-3/> (13. 12. 2019).
3 Ed SHAPIRO in Deb SHAPIRO, Intimacy: into me I see - into me you see!, Huffpost, 6. 7. 2010, dostopno na
<https://www.huffpost.com/entry/intimacy-relationships-
in_b_602274?guccounter=1&guce_referrer=aHR0cHM6Ly93d3cuZ29vZ2xlLmNvbS8&guce_referrer_sig=AQ AAAGq0MTQOnttC0I0w4r_qAnzfVIMTi1v2gu0uCmgHWfKSe_U0IhFg2K7vy68OikuWG9un5PrPS86JNvfI RhxRF3Gn5eMDiuT4AcTC49I2_6_stZfbyvvKgmx1i5ZB4oZMOck6k3gq4GCe1f8UuEZWLfbTvMz8OkEAEk nzetsmDMWL> (15. 12. 2019).
4 Mark T. SCHAEFER in David H. OLSON, Assessing intimacy: the PAIR inventory, Journal of marital and family therapy, 1981, str. 50, dostopno na
<https://depts.washington.edu/uwcssc/sites/default/files//PAIR%20article.pdf> (20.12.2020).
5 Laura DAWN LEWIS, Eight stages of intimacy, Shaun Lester, dostopno na
<http://shaunlester.com/yahoo_site_admin/assets/docs/Couple_Intimacy.287100817.pdf> (20.12.2020).
2.2.OBRAVNAVANA PODROČJA ‒ ODKRIVANJE IN RAZKRIVANJE Intimen odnos ustvarjata dva, vsak s svojo čustvenostjo, načinom razmišljanja in vrednotami.6 Raziskave kažejo, da so prav intimni odnosi povezani z občutjem pozitivnih čustev, da so tisti, ki imajo dobre partnerske odnose, bolj veseli in srečnejši.7
Glede na vrsto intime se bom v nadaljevanju diplomske naloge usmerila predvsem na čustveno intimo. Ta vključuje zaznavanje bližine drugega, delitev osebnih občutij, pričakovanje, da smo razumljeni, spoštovani.8
Na to, da smo zmožni imeti intimen odnos z drugo osebo, vpliva več dejavnikov, med drugim moramo najprej imeti razdelan odnos sami s seboj. Seveda vsak posameznik intimo vidi in doživlja drugače. Na doživljanje vpliva že spol, moškim je središče intimnosti fizična povezanost, ženskam pa predvsem govorica. To je tudi razlog, da večina žensk v ospredje postavlja intimnost, zavezo in varnost, moškim pa je pomembnejša fizična privlačnost.9
V nadaljevanju se bom osredotočila predvsem na odkrivanje sebe – intima s samim sabo kot proces, ki poteka skozi celotno življenje in razkrivanje sebe drugemu kot nekakšen stik, preko katerega spustimo druge osebe v svoj intimni svet ter vstopimo v njihovega.
2.2.1. ODKRIVANJE – intima s samim seboj
sámospoznávanje -a s (ȃ-ȃ) spoznavanje samega sebe: poglabljanje človekovega samospoznavanja; proces samospoznavanja
// knjiž. osveščanje: samospoznavanje delavskega razreda10
Odkrivanje, spoznavanje sebe. Odkrivanje sebe je proces, ki poteka celotno življenje. Delno se spoznavamo že skozi stvari, ki jih počnemo, skozi ljudi, s katerimi se družimo, kako reagiramo v različnih situacijah, kakšne odnose imamo z ljudmi ... Spoznavanja sebe, svoje notranjosti pa se lahko lotimo zavestno na primer s samoanalizo, meditacijo, s pomočjo psihoterapevtov, analitikov. Vzorce skušamo prepoznati, se jih zavedati in rešiti.
6 Christian GOSTEČNIK, Neprodirna skrivnost intime, Ljubljana 2010, str. 5.
7 Tadeja HOČEVAR, Samorazkrivanje v intimnih partnerskih odnosih in občutenje sreče, Anthropos, 3–4, 2010, str. 123.
8 DAWN LEWIS, op. 5.
9 GOSTEČNIK 2010, op. 6, str. 102.
10 Samospoznavanje, Fran > SSKJ, dostopno na
<https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=130&View=1&Query=samospoznavanje> (13. 12. 2019).
Vpliv odraščanja
Intima se rodi v primarnem odnosu – odnosu s starši, v polnosti se pokaže šele kasneje, ko vstopimo v intimen odnos z drugo osebo.11 Ko smo odrasli, so naši odnosi le ponovitev primarnih, saj vedno iščemo ta najosnovnejša doživetja. Najosnovnejša doživetja so se nam v otroštvu vtisnila v spomin skozi objemanje, dojenje, božanje, igro itd. in v nas prebujajo občutek intime, bližine in domačnosti.12
Otrok mora razviti dve osnovni smeri, da se lahko razvije v odraslo osebo, in sicer čut zase ter sposobnost, da lahko razvije odnose z drugimi osebami.13 Na odnose, ki jih imamo kot odrasle osebe, vpliva predvsem otroštvo in vse posledice otroštva, ki smo jih nezavestno shranili ter pridejo na dan v naših intimnejših odnosih. Strokovnjaki na tem področju priporočajo, da ozavestimo ter se zavemo, da na obdobje, ki je pustilo največje posledice, nismo imeli vpliva.
Če želimo predelati to, se moramo poglobiti vase in se soočiti z najglobljimi čustvi. Razčistiti jezo, strah, sram, krivdo … S poglabljanjem in raziskovanjem sebe lahko odkrijemo te vzorce, ki jih prenašamo v odnose in jih začnemo spreminjati.14 Globlje kot raziskujemo, več ugotovimo in več lahko rešimo. Podiramo zidove, ki smo jih postavili v otroštvu in mladosti, da bi se zaščitili, da bi se počutili varno, ljubljeno ter dobili tisto, česar nam okolica ni dala.15
11 GOSTEČNIK 2010, op. 6, brez oštev. str. (uvod).
12 Prav tam, str. 8–12.
13 Prav tam, str. 96.
14 Katja ŠTINGL, Terapevt Tomislav Kuljiš: Samo celi lahko polno ljubimo, Metropolitan.si, 4. 10. 2018, dostopno na <https://govorise.metropolitan.si/zanimivosti/tomislav-kuljis-samo-celi-lahko-polno-ljubimo/> (20.
12. 2019).
15 Prav tam.
Joharijevo okno
Koncept Joharijevo okno sta Joseph Luft in Harrington Ingham ustvarila leta 1955. Cilj je ljudem pomagati razumeti čustveni in fizični del sebe in drugih.16 Joharijevo okno predstavlja vse o nekem posamezniku. To okno je razdeljeno na štiri dele, polovica je zavednega dela (ali se posameznik tega zaveda) in polovica nezavednega. Drugo deljenje poteka glede na podatke, ki so drugim znani oziroma neznani.17
V primeru odkrivanja sebe se bolj osredotočamo na nam neznano področje. Dele, ki so drugim osebam znani, nam samim pa ne, največkrat dobimo s povratnimi informacijami. Informacije moramo biti pripravljeni sprejeti, saj bomo le tako lahko ozavestili ta del. Do težav lahko pride tudi, če nam te skrite dele, razkriva oseba, od katere tega nismo pripravljeni sprejeti.18
Svoje skrite dele lahko ozavestimo tudi preko samorefleksije. To je proces opazovanja, proučevanja in raziskovanja našega notranja sveta. Razmišljamo o dejanjih in o reakcijah na določena dejanja in ozavestimo, kakšen vpliv ima to na posameznika in okolico. Samorefleksija
16 Ronald B. ADLER in George RODMAN, Understanding human communication, New York 2003, str. 207–
208.
17 Prav tam, str. 207.
18 Prav tam.
NEODKRITO SKRITO
SLEPO ODKRITO
ZNANO SEBI
NEZNANO SEBI
NEZNANO DRUGIM
ZNANO DRUGIM
Slika 1: Prikaz koncepta Joharijevo okno, ki sta ga ustvarila Luft in Ingham.
nam omogoča spoznavanje potencialov, vrednot in prednosti, omogoča razumevanje sebe in vedno večje samozavedanje. Vse to pa nam omogoča boljše odnose z drugimi.19
Odkrivanje sebe je proces, ki poteka skozi celotno življenje. Vsakič, ko se bomo poglobili vase, bomo lahko odkrili nekaj novega, podrli ''zid'', ki smo si ga v preteklosti postavili in nas v kasnejših odnosih le bremeni. To je proces, ki nima konca, z njim gradimo na osebni rasti in ob enem se spreminjajo tudi naši odnosi z drugimi.
2.2.2. RAZKRIVANJE – intima v odnosu
Temeljna človeška motivacija je oblikovanje in ohranjanje medsebojnih odnosov. V različnih raziskavah potrjujejo pomembnost intimnih odnosov na razvoj in dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih.20
Velikokrat opazimo, da je razkrivanje temelj pri nastanku intimnih odnosov, a gre za več kot le to. Ugotavljajo, da med pomembnejše dejavnike poleg razkrivanja sodita odzivnost ter zaznavanje odzivnosti drugega (partnerja).21
Model-socialne-penetracije
Tekom raziskovanja na področju medsebojnih odnosov so v sedemdesetih letih nastali teoretski modeli intimnosti, med drugim sta Irwin Altman in Dalmas Taylor razvila model socialne penetracije (ang. Social penetration theory). Ta teorija obravnava načine, kako se odnosi razvijajo in napredujejo skozi spoznavanje, kot temelj pa vključuje samorazkrivanje. Z razkrivanjem sebe drug drugemu v odnosu prikazuje napredovanje intimnosti.22 Od tega, da osebo na zunaj ocenimo, pa vse do tega, da poglobimo odnos in smo intimnejši. Za razlago te teorije se velikokrat uporablja analogijo čebule. Večplastnost sebstva posameznika je prikazana s sloji čebule, ki jih odstranjujemo, da pridemo do jedra. Identiteto lahko po plasteh odkrivamo tako s samorefleksijo kot z medsebojnimi interakcijami. Plast za plastjo nam je razkrito več in iz površinskega odnosa lahko ustvarimo intimnejšega – pridemo do jedra
19 Gita Mateja DE LAAT, Samorefleksija, Zavod za razvoj šolanja na domu, 11. 9. 2013, dostopno na
<http://solanadomu.weebly.com/samorefleksija.html> (6. 5. 2020).
20 Anita L. VANGELISTI in Gary BECK, Intimacy and fear of intimacy, v: Low-cost approaches to promote physical and mental healt, Atlanta, 2007, str. 406.
21 Prav tam, str. 398.
22 Julia T. WOOD, Relational communication, Belmont 2000, str. 130–132.
identitete.23 Ljudi lahko hitro presodimo po zunanjih dejavnikih, a le če se drug z drugim povežemo, pogovarjamo, delimo izkušnje in se tako spoznavamo, se nam razkrije tudi notranji del drugega.24
Površinske plasti sebstva razkrivajo le javno podobo (okus za oblačila, glasbo …), sredinske plasti se že dotikajo samorazkrivanja določenih političnih in socialnih stališč, odnos do družbe.
Notranja plast zajema vrednote, globoke strahove, upanja, cilje, skrivnosti. Najbolj notranji del pa je jedro osebnosti (ang. 'most basic self''), v katerem se skriva bistvo nas samih.25
Altman in Taylor sta menila, da samorazkrivanje poteka v dveh dimenzijah, v globino in širino.
Ena dimenzija je širina vseh tem, ki jih v odnosu obravnavata, na primer: fizične in čustvene potrebe, cilji in želje itd. Druga dimenzija pa globina razkritih informacij, ki so lahko povsem neosebna pa vse do popolnoma osebnih. Ko partnerja povečujeta širino tem, ki jih obravnavata ter jih raziskujeta vedno globlje, postaja odnos intimnejši.26
23 Prav tam, str. 131–132.
24 Amanda CARPENTER in Kathryn GREENE, Social penetration theory, v: The international encyclopedia of interpersonal communication (ur. Charles R. Berger, Michael E. Roloff.), New Jersey, 2016, str. 1−4.
25 HOČEVAR 2010, op.7, str. 122.
26 ADLER in RODMAN 2003, op. 16, str. 206.
Slika 2: Večplastnost posameznikovega sebstva po Altmanu in Taylorju.
POVRŠINSKE PLASTI SREDINSKE PLASTI
NOTRANJE PLASTI JEDRO
Glede na to je lahko odnos neoseben oziroma površinski, pri tem obravnavane teme razkrivajo le javno podobo (vrhnje plasti sebstva), lahko pa je odnos intimen. Pri intimnem odnosu naj bi veljalo, da sega v globino vsaj pri enem področju, če sta v samorazkrivanju zajeti tako širina kot globina pa govorimo o najbolj intimnem odnosu.27
Fitzpatrick (1986) je v svoji raziskavi navajal, da ima razkrivanje čustev, občutkov veliko večji pomen kot razkrivanje dejstev. Partner, ki deli svoje občutke, čustva, opažanja z drugim je postavljen v položaj ranljivega, v zameno pričakuje pozornost, razumevanje ter sočustvovanje.
Razkritja, ki ne dobijo odziva, so lahko povezana z zmanjšano intimnostjo, saj s tem dojemamo, da ta oseba ni prava za nas. Prav tako, lahko neprimerno ali nepravočasno deljenje oziroma deljenje, ki ne izvira iz nas samih vpliva na zmanjšanje intimnosti. Izpostavljena pa je tudi možnost zmanjšanja intimnosti v odnosu zaradi previsoke stopnje samorazkrivanja.28
Celoten odnos je proces, se spreminja in v različnih fazah ima različne potrebe, tako je v začetku zveze pomemben visok nivo razkrivanja svoje notranjosti. Težko pa najdemo dokaze, da se le ta na visoki ravni ohranja kasneje, v vzajemnih odnosih.29
Cilj je, da preko spoznavanja drugega, skupnih interesov ustvarimo odnose sodelovanja in intime. Pri tem se je treba zavedati svojih potreb in potreb drugega, graditi na medsebojni
27 ALDER in RODMAN 2003, op. 16, str. 206.
28 VANGELISTI in BECK 2007, op. 20, str. 398‒399.
29 Prav tam, str. 405.
Slika 3: Samorazkrivanje - širina in globina po Altmanu in Taylorju.
GLOBINA
ŠIRINA
povezanosti ter vživljanju drug v drugega. Kakovosten odnos se vzpostavi z razumevanjem, sodelovanjem ter sočustvovanjem. Pomembno pa je, ne le, da vstopiš v intimni svet drugega, temveč da dovoliš drugemu vstopiti v tvojega. Pri tem je pomembno, da spoštuješ razlike.30 Vsak odnos nas spreminja in ima vpliv na nadaljnje odnose. Že vsako srečanje, vsak pogovor med dvema osebama, spreminja oba udeležena.31
2.3.SKLEDA
Odločila sem se, da bom v diplomski nalogi poleg skulpture oblikovala tudi uporaben predmet, saj mi je to vedno predstavljalo izziv. Svoj koncept, ki sem ga oblikovala pri izdelavi skulpture, sem skušala prenesti na oblikovanje serije skled. Iskala sem občutke, ki sem jih želela prikazati in le-te prenesla v uporabni predmet.
2.3.1. SIMBOLIČNI POMEN
Skleda, po navadi večja okrogla posoda, namenjena pripravi in serviranju hrane.32 Meni predstavlja veliko več kot le-to. Še naše babice in dedki so jedli iz iste sklede, s tem so za trenutek vsi za mizo postali enakovredni.33 Velikokrat se sliši tudi pregovor: sedeti pri polni skledi ali pa pljuvati v lastno skledo. Pri obeh primerih skleda ne pooseblja le hrane, temveč vse naše imetje, naše življenje.
V različnih kulturah najdemo različne povezave s posodjem. Na primer, v havajski kulturi je skleda postavljena na duhovno raven, izbira lesa za izdelavo, način obdelave, izrezovanje, poliranje, vsaka faza je del nekakšnega obreda.34
Tudi celotno naše življenje je primerljivo s skledo. Prazna izraža potencial, lahko predstavlja obljubo. Na nas samih je, s čim jo bomo napolnili ter jo s tem tudi spremenili. Na določenih točkah življenja jo moramo izprazniti, očistiti, da naredimo prostor za nove ''stvari''.
Skleda je lahko tudi nekakšno plovilo, plava na vodi, potuje po valovih, notranjost pa ostaja na suhem in varnem. Ob tem pa vidim tudi povezavo z intimo. Notranjost, ki je lahko tako zelo
30 GOSTEČNIK 2010, op. 6, str. 364.
31 Erich FROMM, Umetnost ljubezni in življenja, Ljubljana 2008, str. 225.
32 Skleda, Fran > SSKJ, dostopno na
<https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=130&View=1&Query=skleda> (1. 5. 2020).
33 Dr. Iztok OSTAN, Iz skupne sklede, Živa voda, dostopno na < https://ziva-voda.com/blog/iz-skupne-sklede/>
(30. 4. 2020).
34 Oceanic, Coe Center, dostopno na < https://www.coeartscenter.org/project/test-object/> (1. 5. 2020).
drugačna od zunanjosti. Notranjost, ki je lahko na varnem, čeprav je izpostavljena valovom življenja.
Ob enem pa lahko odprtost posode prikazuje razkrivanje, ki ga obravnavam kot temo diplomske naloge. Nalaganje ene v drugo pa je kot ideja o odkrivanju plasti svoje identitete. Vedno lahko gremo še globlje in odkrijemo še več.
2.4.MOJE VIDENJE
Intima. Preden sem začela raziskovati samo tematiko, me je asociirala na povezanost z ljubo osebo ter fizično bližino, spolnost in niti nisem dala večjega poudarka, kaj vse se dogaja ob tem. Priložnost, da na to temo naredim zaključni izdelek, pa me je pripeljala do globljega razmišljanja o sami intimi, do raziskovanja in s tem širjenja obzorij.
Besedo intima povezujem z ranljivostjo, popolnim zaupanjem, raziskovanjem in spoznavanjem sebe, prečenjem strahov, dvomov in z iskanjem bistva, kdo v resnici sem. Povezanost v odnosu, ki se gradi in postopoma postaja globlji, močnejši in v nekem trenutku nam zagotavlja dovolj varnosti, da se v njem popolnoma odpremo in pustimo, da smo točno taki, kot smo v samem bistvu. Seveda je ključ v vzajemnost obeh v odnosu, da se počutita enakovredna in spoštovana.
Obenem pa menim, da je nujno potrebna ''iskrica'', ki ves proces začne.
Tudi pri sebi sem opazila, kako sem zmanjšala število ljudi, s katerimi se obdajam, in dala večji poudarek na odnose, ki imajo zame velik pomen; odnose z ljudmi, s katerimi čutim intimnejšo povezavo. Prav te osebe so mi na razpolago in v največjo oporo, ko jo potrebujem. Preko njih spoznavam sebe, saj mi pustijo biti točno taka, kot sem in si dovolim dotakniti tudi najbolj občutljivih tematik in premagati strahove, ki si jih drugače ne dovolim.
Za ustvarjanje intimnih odnosov se mi zdi enako pomembno odkrivanje sebe kot razkrivanje sebe drugemu. Dokler se ne poznamo dovolj, se ne zavedamo, kdo v resnici smo, kaj želimo, kaj čutimo. Dokler se ne sprijaznimo s pomanjkljivostmi in se ob tem ne zavedamo svojih pozitivnih lastnosti, se ne moremo povsem odpreti drugemu. Sama to vidim kot ljubezen do sebe, ki omogoča, da ljubimo drugega.
Kaj je intima, dobro povzame tudi pisateljica Taylor Jenkins Reid: ''Ljudje mislijo, da je bistvo intime spolnost. Ampak intima govori o resnici. Ko spoznaš, da si z nekom lahko iskren, da si
lahko resnično ti, ko stojiš nasproti njega. Njegova naloga pa je, da se ob njem počutiš varno.
To je intima.''35
2.5.POVEZAVA Z UMETNOSTJO IN OBLIKOVANJEM
Vplivi in pogledi na intimo se odražajo tako skozi oblikovanje kot umetnost. V umetniških delih gre po večini za izražanje odnosa, pogledov in občutij do intime, pri ustvarjanju prostorov pa gre za ustvarjanje občutka intime – domačnosti, sproščenosti.
Pri oblikovanju intimo najprej začutimo pri ustvarjanju prostorov. Stremimo k temu, da so naši prostori oblikovani tako, da nam prinašajo občutek domačnosti in sproščenosti. Posledično si v takih prostorih dovolimo več ranljivosti in iskrenosti.36 Občutek intime je za vsakega posameznika nekaj drugega. Vsak ima drugačne zahteve, kako bi prostor uredil, da bi se v njem počutil kar se da domače. V prostor lahko to vnesemo s svetlobo, izbiro materialov, barvami.
Morda s predelnimi stenami, slikami, rastlinami, lučmi, dekorativnimi elementi.37
Pri umetniških delih gre po večini za drug pogled na intimo, ne gre za ustvarjanje občutka intime, temveč za izražanje avtorjevega pogleda, čutenja na to tematiko. S temo intima se sooča veliko umetnikov, pa čeprav ne na prvi pogled, temveč skozi teme, ki so del same intime. Skozi spoznavanje sebe, podiranje zidov iz otroštva, medsebojnimi odnosi, razkrivanje drugemu ...
Na nek način pa se mi zdi, da vsaka umetnina, ki razkriva dele avtorjevega notranjega sveta dovoljuje vstop v njegovo intimo.
Sama sem izbrala nekaj avtorjev, ki jih na različne načine povezujem z izbrano tematiko.
Povezave so večinoma subjektivne in gre mnogokrat le za občutke, ki sem jih dobila ob njihovih delih ali pa za umetnike, ki sem jih lahko povezala z razmislekom in skicami o svojem delu.
35 Taylor Jenkins REID, Good reads, dostopno na
<https://www.goodreads.com/author/quotes/6572605.Taylor_Jenkins_Reid> (27. 11. 2019).
36 Kristina DEMŠAR, Intimnost, zaupnost, domačnost, bližnjost, Hiše, september 2019, str. 9.
37 Prav tam.
2.5.1. REFERENČNI UMETNIKI
Referenčni umetniki mi predstavljajo velik pomen za razvoj teme. Preko pregledovanja umetniških del sem iskala povezave z intimo in tudi na ta način spoznavala temo. Opazovala sem forme, odnose med formami, teksture. V delih pa sem predvsem opazovala, kakšne občutke mi vzbudijo in na kakšen način bi lahko te dosegla tudi sama v svojem delu.
Marina Abramović (1946 - ) in Ulay (1943‒2020)
Intimo sem najprej povezala z delom srbske umetnice Marine Abramović, v času, ko je delovala z njenim takratnim partnerjem Ulay-em (Frank Uwe Laysiepen). Njuna dela se na različne načine dotikajo intime. Sama pri njunih performansih dobim občutek popolne povezanosti, zaupanja in predanosti drug drugemu, kar povezujem z razkrivanjem. Ob enem pa se v delih razkrivata tudi gledalcem in ponudita, da vstopimo v njun intimni svet.38
Posebej bi izpostavila delo Rest Energy, pri katerem umetnika držita lok tako, da je napet v srce Abramovićeve. Ob tem delu najprej občutim strah in nelagodje, nato pa se zavem odnosa, ki je vladal med umetnikoma. Predvidevam, da je v tistem trenutku moralo med njima vladati močno zaupanje in popolna razkritost, drug pred drugim.
38 Marina Abramović: the artist is present, MoMA, dostopno na
<https://www.moma.org/audio/playlist/243/3120> (2. 5. 2020).
Slika 4: Marina Abramović in ULAY, Rest Energy, performans, 1980.
Louise Bourgeois (1911‒2010)
Umetnica Louise Bourgeois, rojena v Franciji, ustvarjala pa je večinoma v Ameriki, je segala v glavnem na področje skulpture in instalacije pa tudi na področje slikarstva in grafike. Veliko njenih del se dotika družine, domačnosti, spolnosti, travm … Povezuje jih z dogodki iz otroštva.
Pri njenih delih, vedno znova dobivam občutek, kako se umetnica skozi svoja dela odkriva ter podira zidove, ki so nastali v otroštvu. Obenem pa razkriva nekatere njene najbolj intimne delčke življenja.
Najbolj se me dotaknejo njena dela v seriji Celice (ena od njih je na sliki 5). Pri delih se skozi postavitve prostorov sooča z mnogo čustvi.39
39 Exhibition, Guggenheim Bilbao, dostopno na <https://bourgeois.guggenheim-bilbao.eus/en/exhibition> (30. 4.
2020).
Slika 5: Louise Bourgeois, Celica - Eyes and Mirrors, 2008, 384.8 x 400.1 x 299.7 cm, Collection National Gallery of Canada, Ottawa.
Eva Hesse (1936‒1970)
Ameriška kiparka Eva Hesse, rojena v Nemčiji, je bila pionirka v delu z materiali, kot so lateks, steklena volna, plastika.40
Pritegnila me je, ker skozi svoje delo odkriva sebe, išče svojo osebnost. Prav zato so njena dela intimna in povezana s smerjo, ki jo raziskujem. Obenem pa sem pri njenih delih opazovala forme in odnose med njimi, organskost oblik, ritem, ponavljanje.
Henry Moore (1898‒1986)
Angleškega kiparja Henryja Moora sem v prvi vrsti izpostavila zaradi odnosov znotraj njegovih del, negativne forme in organskih oblik. Opazovala sem odnos med oblikami, kako doseči, da delujejo kot celota ter kako je načrtovan sam prazen prostor med njimi.
40 Eva Hesse, Tate, dostopno na <https://www.tate.org.uk/art/artists/eva-hesse-1280> (1. 5. 2020).
Slika 6: Eva Hesse, instalacija, London.
Slika 7: Henry Moore, Two Forms, 1934, cast 1967, 22,2 × 17,1 × 8,9 cm.
Tobias Mohl (1970‒)
Danski umetnik Tobias Mohl se ukvarja s pihanjem stekla. Njegova dela so mi zanimiva zaradi tekstur. Opazovala sem teksture, kakšen del zavzemajo v odnosu s celoto, kakšna sta gostota linij, prekrivanje. Zanimal me je odnos med prosojnim in neprosojnim delom. Prav tako pa njegova dela dojemam nekje na meji med funkcionalnim in umetniškim.41
Tapio Wirkkala (1915‒1985)
Finski povojni oblikovalec Tapio Wirkkala je najbolj znan po delih v steklu, delal pa je tudi v drugih materialih (les, porcelan itd.). Izbrala sem ga v glavnem zaradi odnosa med funkcijo in skulpturo, ki ga ima v svojih delih. Nekatere njegove vaze ali pa sklede so že popolnoma skulpturalne.42
Prav tako sem pri njegovih delih opazovala oblike in teksture. Pri njegovih delih se vidi, da je material dobro poznal in je imel stik z njim.
41 Tobias Mohl, Tobias Mohl, dostopno na < http://tobiasmohl.dk/cvtest//> (2. 5. 2020).
42 Tapio Wirkkala, Iittala, dostopno na <https://www.iittala.com/en-gb/about-us/designers/tapio- wirkkala?showAll=true> (15. 4. 2021).
Slika 8: Tobias Mohl, Five part black twill collection, 2018, pihano steklo, 94.9 × 148 × 26.4 cm, Heller Gallery.
Slika 9: Tobias Mohl, White-oval-platter.
Slika 10: Tapio Wirkkala, Iceberg, oblikovana za Iittalo 1957.
3. PRAKTIČNI DEL
3.1.VIZUALIZACIJA
Bistvo intime se mi zdi odkrivanje in razkrivanje. Osredotočam se na odnose, in sicer najprej na spoznavanje sebe – odkrivanje, kdo sem, kaj želim, kaj iščem. To je proces, ki poteka skozi celotno življenje, vsakič lahko odkrivamo globlje in globlje. Odkrivamo nekaj, kar je znotraj nas samih, zato lahko vsakič spoznamo več. To povezujem z linijami, plastmi, globino. Linije kot neskončno potovanje, odkrivanje, gibanje.
Drugi del, na katerega se osredotočam, je razkrivanje. Z razkrivanjem sebe drugi osebi ustvarjamo odnos. Postanemo ranljivi, saj pokažemo svoje dobre stvari in svoje napake.
Tvegamo, zaupamo, se predamo. To povezujem z dialogom dveh delov, odnosom med elementi. Nek ''dotik'' oziroma ''stik'' preko katerega v naš notranji svet spustimo še to drugo osebo ter preko katerega mi vstopamo v notranji svet te osebe. Te točke stika meni predstavljajo intimen odnos.
Hkrati pa občutke povezujem s simbolom kroga, saj ta predstavlja nekakšno zaščito znotraj svojih meja. Brez občutka varnosti pa se ne moremo popolnoma predati, zaupati in se razkriti drugi osebi.
Prav tako izbrano temo povezujem z občutki strahu, tveganja, zaupanja, spoštovanja. Skušala sem jih vizualizirati v sliki, preden sem jih prenesla v tridimenzionalne forme. Pri vizualizaciji sem najboljše rezultate dosegla z akvarelnimi barvami in tušem, pri nekaterih pa sem dodajala še linijo s flumastrom.
Slika 12: Vizualizacija zaupanja (Brigita Gantar, Zaupanje, 2020, akvarel).
Slika 11: Vizualizacija razkrivanja sebe drugemu (Brigita Gantar, Razkrivanje, 2020, akvarel).
Slika 13: Vizualizacija strahu, tesnobe in tveganja (Brigita Gantar, Strah/tesnoba, 2020, akvarel in tuš).
Slika 15: Vizualizacija strahu, tesnobe (Brigita Gantar, Odkrivanje, 2020, računalniška ilustracija).
Slika 14: Vizualizacija odkrivanja sebe (Brigita Gantar, Odkrivanje, 2020, akvarel in flumaster).
3.2.SKULPTURA – izražanje občutkov v umetniškem delu
3.2.1. SKICE IN MODELI
Iskala sem načine, kako bi želeno izrazila skozi obliko in teksturo. Izdelovala sem modele, opazovala in raziskovala teksture. Modele sem izdelovala iz različnih materialov, največ pa v glini in iz kartona. Veliko časa pa sem namenila raziskovanju same teksture, saj se mi zdi, da prav z njo lepše ponazorim svoje občutke.
Nekaj testov sem naredila tudi v steklu, saj veliko pomembnost dajem prav prosojnosti, ki jo steklo lahko nudi. Pri drugih materialih to težko dosežeš, zato se mi zdi pomembno, da izkoristim to prednost, če sem se odločila za ta material.
Slika 16: Prve skice, raziskovanje forme.
Slika 18: Prvi modeli iz gline in kartona.
Slika 17: Prve skice – raziskovanje forme, plastenje, linije.
3.2.2. ŽELENI CILJI
V skulpturalnem delu želim prikazati svoj odnos do intime – odkrivanje in razkrivanje. Skozi celoten proces iskanja kompleksnejših form se vračam k enostavnejšima polkrožnima kosoma, ki pa imata močnejšo teksturo. S teksturo se dotikam odkrivanja sebe v različne globine, vedno znova in znova. Dva kosa predstavljata odnos med osebama, s stikom se v določenih delih razkrivata en pred drugim, a ne popolnoma.
Slika 19: Skice ‒ raziskovanje končne forme.
Slika 20: Modeli končne forme – raziskovanje odnosa med elementi
Slika 21: Modeli končne forme v razmerju 1 : 1 – raziskovanje odnosa med elementi.
3.2.3. MATERIAL IN TEHNIKA
Že v začetku sem se odločila, da bom svoje občutke izrazila v mediju steklo, v tej smeri sem skozi celoten proces raziskovala in iskala načine, kako bi to dosegla. Sprva sem dopuščala možnost, da steklo kombiniram še z drugimi materiali, a sem skozi proces to idejo opustila.
Na podlagi ideje sem se odločila, da za izvedbo uporabim kristalno steklo.
Kristalno oziroma svinčevo steklo je sestavljeno iz 59 % kremena, 25 % svinčevega oksida, 12
% kalijevega oksida, 2 % natrijevega oksida, 1,5 % cinkovega oksida in 0,4 % aluminijevega oksida. Tako steklo ima veliko gostoto in posledično velik lomni količnik, kar vpliva na kristalni oziroma briljantni videz. 43 Hkrati pa je kristalno steklo ''mehkejše'' in posledično ga je lažje hladno obdelovati.
Kot samo tehniko sem uporabljala vlivanje stekla v kalup (ang. casting) ter kasneje hladno obdelavo (brušenje in poliranje).
3.2.4. POTEK IZDELAVE Izdelava teksture
Ko sem imela končno idejo dodelano, sem si naredila načrt izvedbe. Najprej sem se lotila teksture, saj nosi velik pomen. Med preizkušanjem sem ugotovila, da želen učinek najlepše dobim tako, da v lepilo, razredčeno z vodo, namočim papirnate kozmetične robčke ter jih nagubane pritrjujem na podlago. Med procesom sem izdelala več različic, da je bila tekstura prav taka, kot sem si jo želela.
43 Steklo, Wikipedia, dostopno na <https://sl.wikipedia.org/wiki/Steklo > (15. 11. 2020).
Slika 22: Opazovanje teksture v naravi, prvi test teksture v steklu in prve teksture narejene s tehniko papirnatih brisačk in lepila.
Izdelava modela
Teksturirano podlago sem nato na tanko premazala z vazelinom in naredila silikonski odlitek, v katerega sem vlila vosek. Pri vosku sem res pazila, da v njem ni bilo vode, saj so se mi v nasprotnem primeru na teksturi pojavili mehurčki. Nato sem izdelala še kalupa za formo samega dela, v katera sem prav tako vlila vosek. Na zgornjo stran sem pritrdila teksturiran vosek, ki sem ga pred tem izrezala v želeno obliko.
Čeprav sem kasneje delala odprt kalup, sem se odločila, da uporabim vosek, saj sem tako najlažje dobila izbrano teksturo. Ko sem imela model, ki je bil popolnoma tak, kot sem ga želela, sem izdelala še kalupe.
Slika 23: Potek Izdelovanja teksture iz papirnatih brisačk in Mekol lepila, izdelava silikonskega kalupa za vosek ter na zadnji fotografiji voščen odlitek teksture.
Slika 24: Potek izdelave modela za skulpturo – ''polkroga''.
Slika 26: Voščena modela – detajli.
Slika 25: Končna voščena modela.
Izdelava kalupa
Modela sem položila na ploščo in ju ogradila z linolejem. Pripravila sem mešanico za kalupe, in sicer v razmerju na 1 l vode 1,6 kg suhe snovi (700 g kremenove moke, 700 g mavca in 200 g luda – že žganih zdrobljenih kalupov).
Ko so bili kalupi odliti, sem odstranila še vosek. V ekonom loncu sem segrevala vodo in preko cevi, ki je izpeljana iz lonca, vodno paro usmerila v voščen model. Kalup je bil obrnjen na glavo in nameščen nad posodo, v katero se je iztekal vosek. Pri tem sem pazila, da ne poškodujem teksture na kalupu.
Sledila je priprava stekla. Najprej sem izračunala potrebno količino stekla tako, da sem izmerila, koliko vode gre v posamezen kalup, ter težo vode množila s 3. Kristalno steklo sem nato očistila in zložila v kalupa.
Žganje
Žganje je potekalo, kot je prikazano v naslednji tabeli.
TEHNIKA: Casting – odprt kalup
SEGMENT ČAS
h
TEMPERATURA
°C
1 2.00 120
2 2.00 120
3 3.00 350
4 2.30 350
5 2.00 550
6 0.30 550
7 1.00 885
8 1.30 885
9 0.01 485
10 6.00 485
11 4.00 450
12 2.00 450
13 6.00 380
14 0.40 380
15 15.00 Sobna temperatura
Tabela 1: Program žganja.
Hladna obdelava
Kalup med žganjem postane krhek in razpoka, zato je potrebna malo večja pazljivost pri jemanju kalupov iz peči. Kalup sem nato odstranila od stekla ter steklo dobro očistila.
Sledila je faza brušenja. Uporabila sem tako brušenje s pomočjo Glasstar brusilnika, brušenje na brusilnik s peskom ter ročno brušenje z diamantnimi brusilniki in peskom. Kasneje sem nekatere dele še spolirala.
Med hladno obdelavo se mi je pripetila nesreča; počil je rob enega od polkrogov, tako sem se morala vrniti nazaj, znova pobrusiti ploskev in odstraniti nepravilnost.
Slika 28: Steklo pred hladno obdelavo.
Slika 27: Kalupi po končanem žganju, vidi se nekaj razpok, ki pa so pri tej tehniki pogoste.
3.2.5. KONČNI IZDELEK
Slika 29: Proces hladne obdelave: strojno brušenje, ročno brušenje na pesku, primerjava med brušenim in poliranim kosom.
Slika 30: Končan skulpturalni izdelek.
3.3. SKLEDE – izražanje občutkov v uporabnem predmetu
3.3.1. SKICE IN MODELI
Na začetku sem si kot izziv zadala, da oblikujem unikaten uporabni predmet, pa vendar le kot odziv na samo skulpturo. Skozi proces dela sem ugotovila, da to ne bo dovolj, da moram tudi v uporabnem predmetu zajeti občutke, ki jih povezujem s samo temo. Tako sem iskala forme, skozi katere bi temo prikazala, da bi zajela občutke odkrivanja in razkrivanja. Ohranila sem enako teksturo tako pri skulpturi kot pri seriji skled, saj se mi zdi ključno ravno to, da poskusim z enakimi principi poseči v polje umetnosti in polje oblikovanja.
Najprej sem raziskovala skozi skice, nato preko modelov. Izrezovala sem tlorise, jih postavljala v različne odnose med seboj ter jim dodajala teksturo.
Slika 31: Skice seta skled, raziskovanje forme, postavitve, odnosi med elementi.
Slika 32: Raziskovanje postavitve teksture pri okrogli skledi.
Slika 33: Raziskovanje postavitve teksture v setu skled.
3.3.2. ŽELENI CILJI
S serijo skled želim svoje občutke prenesti tudi v uporabno delo. Tokrat sem bolj poudarila plasti, o katerih sem razmišljala vse skozi: plasti – globina, v katero gremo z raziskovanjem sebe; plasti, ki jih kot čebulne olupke odstranjujemo do svojega bistva; plasti, ki jih odstranjujemo, ko z drugo osebo gradimo intimnejši odnos.
Slika 34: Skice končne forme skled.
Slika 35: Modeli končne forme skled z nakazano teksturo.
3.3.3. MATERIAL IN TEHNIKA
Celotno raziskovanje posodja je bilo v smeri, da bom svoje delo v celoti izdelala v mediju steklo. Da sem lahko le to izvedla, sem uporabila kristalno oziroma svinčevo steklo.
Sklede so izdelane s tehniko vlivanja stekla v kalup (ang. casting), nato pa upogib stekla po kalupu oziroma v kalup.
Kasneje sem steklo hladno obdelala, in sicer z brušenjem na stroj, ročnim brušenjem in poliranjem.
3.3.4. POTEK IZDELAVE Izdelava teksture
Teksturo sem uporabila isto kot pri izdelavi skulpture. Tako sem le ponovno vlila vosek v silikonski kalup ter teksturo izrezala v želeno obliko.
Načrtovala sem tri sklede, pri vsaki tekstura zavzema drugačno površino. Zgornja, najmanjša, je celotna teksturirana.
Izdelava modela
Ko sem imela točno dodelano idejo, sem se lotila izdelave modela. Pri tem sem si pomagala z maketami v razmerju 1 : 1.
Veliko časa sem namenila prav obdelavi prehoda med teksturiranim in neteksturiranim delom, saj sem predvidela, da kasnejše (hladne) obdelave tega dela ne bo. Poskusila sem različne prehode, med drugim kombinacijo iz voska in gline, a se nobena ni izkazala za uporabno. Tako sem celoten zgornji del modela izdelala iz voska. Odlila sem ravne plošče voska in jih izrezala v obliko, ki jo bo kasneje imela skleda. Iz plošč sem izrezala del, ki ga bo kasneje zavzela tekstura. Teksturo sem uporabila enako kot prej, prav tako sem jo izrezala v želeno obliko in jo s pomočjo segrevanja in hladne obdelave namestila v vosek. Voščen model sem namestila na kapa ploščo, da sem dobila končni model.
Slika 37: Izdelava končnih modelov za sklede, zgornji del je v celoti iz voska. Na drugi fotografiji je detajl prehoda med teksturo in gladko površino ter na zadnji fotografiji, vsi trije voščeni modeli.
Slika 36: Prvi – neuspešni modeli za skledo. Izdelani so v kombinaciji voska in gline.
Slika 38: Primerjava prehoda med teksturiranim in ne teksturiranim delom pri kombiniranem modelu in modelu iz voska.
Slika 39: Končni modeli za sklede
Izdelava kalupov
Kalupe sem izdelala po enakem postopku kot kalupa za ''polkroga''.
Slika 40: Izdelava kalupa – z linolejem ograjen model, mešanica iz mavca in kremenove moke ter lavor z vodo.
Slika 41: Izdelani kalupi, vosek je že izparjen.
Žganje
TEHNIKA: Casting – odprt kalup
SEGMENT HITROST TEMPERATURA
°C ČAS DRŽANJA
h
1 50/h 120 2.00
2 80/h 350 2.30
3 100/h 550 2.00
4 200/h 885 1.30
5 SKIPP 485 5.00
6 5/h 450 2.00
7 15/h 380 0.30
8 30/h 20
Tabela 2: Program žganja.
Slika 42: Kalupi s steklom, pripravljeni za žganje.
Hladna obdelava
Kalupe sem vzela iz peči ter steklo dobro očistila, nato je sledila faza brušenja in priprave stekla za upogib.
Slika 43: Kalupi po žganju, pri srednjem je videnih več razpok.
Slika 44: Hladna obdelava ‒ ročno brušenje z brusnim papirjem in peskom.
Slika 45: Primerjava v različnih fazah brušenja.
Slika 46: Hladno obdelani kosi pripravljeni za drugo žganje – upogib.
Upogib
Za upogib sem najprej pripravila kalupe. Uporabila sem dva inox kalupa, ki sem ju predhodno premazala s separatorjem. Tretji kalup sem izdelala iz mešanice za kalupe (mavec, kremenova moka in voda).
TEHNIKA: Upogib po kalupu
SEGMENT ČAS
h TEMPERATURA
°C
1 8.00 550
2 0.30 550
3 1.00 630
4 0.05 630
5 0.01 490
6 6.00 490
7 6.00 450
8 4.00 450
9 14.00 380
10 20.00 25
Tabela 3: Program žganja.
Slika 47: Izbira primernih kalupov za željen rezultat.
Slika 48: Peč pripravljena za žganje. Inox kalupi so premazani s separatorjem in podloženi z distančniki.
Brušenje
Steklo med drugim žganjem – upogibom po večini ni kristaliziral tako, da ploskev nisem več brusila. Obdelovala sem robove ter polirala manjše dele, da sem dobila zaključen videz.
3.3.5. KONČNI IZDELEK
Slika 49: Končani izdelek.
4. KONČNA IZDELKA – skulptura in set skled
Slika 50: Končni izdelek.
Slika 51: Končni izdelek.
Slika 52: Končni izdelek.
Slika 53: Detajl teksture pri skulpturalnem delu.
Slika 54: Končni izdelek, set skled, položene so tako, da se jasno vidi teksturo pri največji skledi.
Slika 55: Končni izdelek, set skled.
Slika 56: Detajl teksture pri največji skledi.
Slika 57: Detajl teksture pri najmanjši skledi.
5. OVREDNOTENJE
Večmesečni proces dela na diplomski nalogi je zavzemal tako poglobitev v teoretični del kot prenos spoznanj v tridimenzionalne oblike. S končnim delom sem zadovoljna. Med iskanjem forme sem bila precej zmedena in nisem vedela, v katero smer točno bi šla, a se mi zdi, da sem na koncu našla uspešno rešitev. Na začetku sem k celotnemu procesu pristopila premalo načrtno, kar se mi je poznalo pri slabšem začetnem napredku. Šele kasneje, ko sem na podlagi pridobljenega teoretičnega znanja opazovala in iskala oblike, teksture, vizualizirala in skicirala, sem dosegla želen rezultat. Prav ta prenos teoretičnih spoznanj in lastnih občutij v končne oblike mi je predstavljal največji izziv; to, da sem se poglobila ter šla stran od oblik, ki sem jih imela v mislih ter iskala na podlagi postavljenega koncepta.
Na začetku sem si kot cilj zadala, da v diplomski nalogi izbrano temo prikažem tako v skulpturi kot uporabnem predmetu, kar mi je tudi uspelo. Praktični del naloge je nastajal ravno v času pandemije, kar je zadevo malo otežilo, a obenem je bila to odlična priložnost, da se res posvetim skicam in modelom v drugih materialih. Tako sem imela vse dokaj natančno dodelano, preden sem se lotila izdelave v steklu, kar je kasneje olajšalo sam proces.
Set skled sem na koncu zasnovala in izdelala na prehodu med skulpturo in uporabnostjo. Set je unikaten izdelek, a z nekaj prilagoditvami bi se ga lahko izvedlo v maloserijski proizvodnji.
Sklede seveda ne bi bile povsem iste, a predvidevam, da bi lahko s pravo izbiro stekla dobila podoben učinek. S tem se mi zopet odpre novo poglavje. Med drugim me zanima, kako bi se obneslo, če bi imela keramične kalupe ter okensko steklo. Glede na to, da upogibi niso tako močni, predvidevam, da bi lahko postopek izvedla že v enem žganju (pripravila bi keramičen kalup, ki bi imel teksturo in bi bil upognjen). Kalupi bi se seveda razlikovali od teh, ki sem jih imela sedaj, saj bi pri maloserijski proizvodnji potrebovali kalupe, ki bi bili za večkratno uporabo in ne kalupa iz mešanice mavca, kremenove moke in vode.
Te sklede so izdelane tako, da imajo skoraj večjo umetniško vrednost kot pa samo uporabnost.
V primeru maloserijske proizvodnje bi lahko dosegla širšo publiko kupcev, ki jih zanima estetsko posodje.
6. ZAKLJUČEK
Večmesečnega procesa izdelave diplomske naloge sem se lotila z zanimanjem, a premalo načrtno. Proces je zahteval veliko samoiniciative pri raziskovanju teme, posebej pri iskanju literature. Kasneje so koncepti nastajali med spoznavanjem same teme, predvsem na podlagi mojih občutij in pogledov na intimo, in sicer odkrivanje sebe in razkrivanje drug drugemu.
Zdi se mi, da bi lahko pri vsakem delu nekaj nadgradila, da bi dosegla točno tisto, kar sem si zastavila. Predvsem pri skulpturi opažam, da sem z nekaterimi idejami bolje povzela samo plastenje, odkrivanje itd., a sem se na koncu vrnila na povsem enostavno formo. Ta forma sicer funkcionira s samo teksturo, a menim, da je še prostor za nadgradnjo.
S setom skled sem zadovoljna. Menim, da vsaka funkcionira zase, obenem pa so lepa celota.
Prav tako sem zadovoljna s samo povezavo forme in teksture. To, da sem želela uporabiti enako teksturo pri obeh delih, mi je hkrati predstavljal izziv in olajšal oz. pohitril sam proces.
Na tem delu bi lahko zaključna dela vzela kot odlično izhodišče za raziskovanje naprej. Pri setu skled bi bili uporabni predvsem preizkusi, kako bi unikaten uporaben izdelek prevedla v maloserijski produkt ter kako bi ga naredila bolj funkcionalnega.
7. LITERATURA
– ADLER, Ronald B. in George RODMAN, Understanding human communication, New York 2003.
– DAWN LEWIS, Laura, Eight stages of intimacy, Shaun Lester, dostopno na
<http://shaunlester.com/yahoo_site_admin/assets/docs/Couple_Intimacy.287100817.p df> (20. 12. 2020).
– DE LAAT, Gita Mateja, Samorefleksija, Zavod za razvoj šolanja na domu, 11. 9.
2013, dostopno na <http://solanadomu.weebly.com/samorefleksija.html> (6. 5. 2020).
– DEMŠAR, Kristina, Intimnost, zaupnost, domačnost, bližnjost, Hiše, september 2019, str. 9.
– Eva Hesse, Tate, dostopno na <https://www.tate.org.uk/art/artists/eva-hesse-1280> (1.
5. 2020).
– Exhibition, Guggenheim Bilbao, dostopno na <https://bourgeois.guggenheim- bilbao.eus/en/exhibition> (30. 4. 2020).
– FERČAK, Klaudija, Intima – kaj sploh je to?, Stik, 18. 8. 2015, dostopno na
<https://www.stik.si/intima-kaj-sploh-je-to-3/> (13. 12. 2019).
– FROMM, Erich, Umetnost ljubezni in življenja, Ljubljana 2008.
– GOSTEČNIK, Christian, Neprodirna skrivnost intime, Ljubljana 2010.
– HOČEVAR, Tadeja, Samorazkrivanje v intimnih partnerskih odnosih in občutenje sreče, Anthropos, 3‒4, 2010, str. 119-134.
– Intima, Fran SSKJ, dostopno na
<https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=130&View=1&Query=intima> (11. 12.
2019).
– Low-cost approaches to promote physical and mental health, Atlanta, 2007.
– Marina Abramović: the artist is present, MoMA, dostopno na
<https://www.moma.org/audio/playlist/243/3120> (2. 5. 2020).
– Oceanic, Coe center, dostopno na < https://www.coeartscenter.org/project/test- object/> (1. 5. 2020).
– OSTAN, Iztok, Iz skupne sklede, Živa voda, dostopno na < https://ziva- voda.com/blog/iz-skupne-sklede/> (30. 4. 2020).
– REID, Taylor Jenkins Reid > quotes, Good reads, dostopno na
<https://www.goodreads.com/author/quotes/6572605.Taylor_Jenkins_Reid> (27. 11.
2019).
– Samospoznavanje, Fran > SSKJ, dostopno na
<https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=130&View=1&Query=samospoznavanj e> (13. 12. 2019).
– SCHAEFER, Mark T. in David H. OLSON, Assessing intimacy: the PAIR inventory, Journal of marital and family therapy, 1981, str. 47-60, dostopno na
<https://depts.washington.edu/uwcssc/sites/default/files//PAIR%20article.pdf >
(20. 12. 2020).
– SHAPIRO, Ed in Deb SHAPIRO, Intimacy: into me I see - into me you see!, Huffpost, 6. 7. 2010, dostopno na <https://www.huffpost.com/entry/intimacy-relationships- in_b_602274?guccounter=1&guce_referrer=aHR0cHM6Ly93d3cuZ29vZ2xlLmNvbS 8&guce_referrer_sig=AQAAAGq0MTQOnttC0I0w4r_qAnzfVIMTi1v2gu0uCmgHW fKSe_U0IhFg2K7vy68OikuWG9un5PrPS86JNvfIRhxRF3Gn5eMDiuT4AcTC49I2_6 _stZfbyvvKgmx1i5ZB4oZMOck6k3gq4GCe1f8UuEZWLfbTvMz8OkEAEknzetsmD MWL> (15. 12. 2019).
– Skleda, Fran > SSKJ, dostopno na
<https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=130&View=1&Query=skleda> (1. 5.
2020).
– Steklo, Wikipedia, dostopno na <https://sl.wikipedia.org/wiki/Steklo > (15. 11. 2020).
– ŠTINGL, Katja, Terapevt Tomislav Kuljiš: Samo celi lahko polno ljubimo, Metropolitan.si, 4. 10. 2018, dostopno na
<https://govorise.metropolitan.si/zanimivosti/tomislav-kuljis-samo-celi-lahko-polno- ljubimo/> (20. 12. 2019).
– Tapio Wirkkala, Iittala, dostopno na <https://www.iittala.com/en-gb/about- us/designers/tapio-wirkkala?showAll=true> (15. 4. 2021).
– The international encyclopedia of interpersonal communication (ur. Charles R.
Berger, Michael E. Roloff.), New Jersey 2016.
– Tobias Mohl, Tobias Mohl, dostopno na < http://tobiasmohl.dk/cvtest//> (2. 5. 2020).
– WOOD, Julia T., Relational communication, Belmont 2000.
8. SEZNAM SLIKOVNEGA GRADIVA
Slika 1: Prikaz koncepta Joharijevo okno, ki sta ga ustvarila Luft in Ingham (objavljeno v Ronald B. ADLER in George RODMAN, Understanding human communication, New York 2003, str. 207). ... 12 Slika 2: Večplastnost posameznikovega sebstva po Altmanu in Taylorju (objavljeno v Julia T.
WOOD, Relational communication, Belmont 2000, str. 131). . ... 14 Slika 3: Samorazkrivanje - širina in globina po Altmanu in Taylorju (objavljeno v Ronald B.
ADLER in George RODMAN, Understanding human communication, New York 2003, str.
206). ... 15 Slika 4: Marina Abramović in ULAY, Rest Energy, performans, 1980 (pridobljeno s
<https://www.moma.org/audio/playlist/243/3120> [2. 5. 2020]). ... 19 Slika 5: Louise Bourgeois, Celica - Eyes and Mirrors, 2008, 384.8 x 400.1 x 299.7 cm, Collection National Gallery of Canada, Ottawa (pridobljeno s
<https://www.tate.org.uk/art/artworks/bourgeois-cell-eyes-and-mirrors-t06899> [1. 5. 2020]).
... 20 Slika 6: Eva Hesse, instalacija, London (pridobljeno s
<https://tmagazine.blogs.nytimes.com/2010/03/25/just-looking-eva-hesse/> [1. 5. 2020]). ... 21 Slika 7: Henry Moore, Two Forms, 1934, cast 1967, 22,2 × 17,1 × 8,9 cm (pridobljeno s
<https://www.hauserwirth.com/stories/2337-seeing-more-of-moore> [30. 4. 2020]). ... 21 Slika 8: Tobias Mohl, Five part black twill collection, 2018, pihano steklo, 94.9 × 148 × 26.4 cm, Heller Gallery (pridobljeno s <https://www.artsy.net/artwork/tobias-mohl-five-part- black-twill-collection-6> [1. 5. 2020]). ... 22 Slika 9: Tobias Mohl, White-oval-platter (pridobljeno s http://tobiasmohl.dk/wp-
content/uploads/2016/10/1-White-oval-platter.jpeg> [14. 4. 2021]). ... 22 Slika 10: Tapio Wirkkala, Iceberg, oblikovana za Iittalo 1957 (pridobljeno s
<https://www.dorotheum.com/en/l/4468123/> [14. 4. 2021)]. ... 22 Slika 11: Vizualizacija razkrivanja sebe drugemu (Brigita Gantar, Razkrivanje, 2020, akvarel, osebni arhiv). ... 24 Slika 12: Vizualizacija zaupanja (Brigita Gantar, Zaupanje, 2020, akvarel, osebni arhiv). .... 24 Slika 13: Vizualizacija strahu, tesnobe in tveganja (Brigita Gantar, Strah/tesnoba, 2020, akvarel in tuš, osebni arhiv). ... 24
Slika 14: Vizualizacija odkrivanja sebe (Brigita Gantar, Odkrivanje, 2020, akvarel in
flumaster, osebni arhiv). ... 25
Slika 15: Vizualizacija strahu, tesnobe (Brigita Gantar, Odkrivanje, 2020, računalniška ilustracija, osebni arhiv). ... 25
Slika 16: Prve skice, raziskovanje forme (foto: Brigita Gantar, osebni arhiv, 2020). ... 26
Slika 17: Prvi modeli iz gline in kartona (foto: Brigita Gantar, osebni arhiv, 2020). ... 27
Slika 18: Prve skice – raziskovanje forme, plastenje, linije (foto: Brigita Gantar, osebni arhiv, 2020). ... 27
Slika 19: Skice ‒ raziskovanje končne forme (foto: Brigita Gantar, osebni arhiv, 2020). ... 28
Slika 20: Modeli končne forme – raziskovanje odnosa med elementi (foto: Brigita Gantar, osebni arhiv, 2020). ... 29
Slika 21: Modeli končne forme v razmerju 1 : 1 – raziskovanje odnosa med elementi (foto: Brigita Gantar, osebni arhiv, 2020). ... 29
Slika 22: Opazovanje teksture v naravi, prvi test teksture v steklu in prve teksture narejene s tehniko papirnatih brisačk in lepila (foto: Brigita Gantar, osebni arhiv, 2020). ... 30
Slika 23: Potek Izdelovanja teksture iz papirnatih brisačk in Mekol lepila, izdelava silikonskega kalupa za vosek ter na zadnji fotografiji voščen odlitek teksture (foto: Brigita Gantar, osebni arhiv, 2020). ... 31
Slika 24: Potek izdelave modela za skulpturo – ''polkroga'' (foto: Brigita Gantar, osebni arhiv, 2020). ... 31
Slika 25: Končna voščena modela (foto: Brigita Gantar, osebni arhiv, 2020). ... 32
Slika 26: Voščena modela – detajli (foto: Brigita Gantar, osebni arhiv, 2020). ... 32
Slika 27: Steklo pred hladno obdelavo (foto: Brigita Gantar, osebni arhiv, 2020). ... 34
Slika 28: Kalupi po končanem žganju, vidi se nekaj razpok, ki pa so pri tej tehniki pogoste (foto: Brigita Gantar, osebni arhiv, 2020). ... 34
Slika 29: Proces hladne obdelave: strojno brušenje, ročno brušenje na pesku, primerjava med brušenim in poliranim kosom (foto: Brigita Gantar, osebni arhiv, 2020)... 35
Slika 30: Končan skulpturalni izdelek (foto: Miha Benedičič, osebni arhiv, 2020). ... 35
Slika 31: Skice seta skled, raziskovanje forme, postavitve, odnosi med elementi (foto: Brigita Gantar, osebni arhiv, 2020). ... 36
Slika 32: Raziskovanje postavitve teksture pri okrogli skledi (foto: Brigita Gantar, osebni arhiv, 2020). ... 37
Slika 33: Raziskovanje postavitve teksture v setu skled (foto: Brigita Gantar, osebni arhiv, 2020). ... 37
Slika 34: Skice končne forme skled (foto: Brigita Gantar, osebni arhiv, 2020). ... 38
Slika 35: Modeli končne forme skled z nakazano teksturo (foto: Brigita Gantar, osebni arhiv, 2020). ... 38
Slika 36: Prvi – neuspešni modeli za skledo. Izdelani so v kombinaciji voska in gline (foto: Brigita Gantar, osebni arhiv, 2020). ... 40
Slika 37: Izdelava končnih modelov za sklede, zgornji del je v celoti iz voska. Na drugi fotografiji je detajl prehoda med teksturo in gladko površino ter na zadnji fotografiji, vsi trije voščeni modeli (foto: Brigita Gantar, osebni arhiv, 2020). ... 40
Slika 38: Primerjava prehoda med teksturiranim in ne teksturiranim delom pri kombiniranem modelu in modelu iz voska (foto: Brigita Gantar, osebni arhiv, 2020). ... 41
Slika 39: Končni modeli za sklede (foto: Brigita Gantar, osebni arhiv, 2020). ... 41
Slika 40: Izdelani kalupi, vosek je že izparjen (foto: Brigita Gantar, osebni arhiv, 2020). .... 42
Slika 41: Izdelava kalupa – z linolejem ograjen model, mešanica iz mavca in kremenove moke ter lavor z vodo (foto: Brigita Gantar, osebni arhiv, 2020). ... 42
Slika 42: Kalupi s steklom, pripravljeni za žganje (foto: Brigita Gantar, osebni arhiv, 2020). ... 43
Slika 43: Kalupi po žganju, pri srednjem je videnih več razpok (foto: Brigita Gantar, osebni arhiv, 2020). ... 44
Slika 44: Hladna obdelava ‒ ročno brušenje z brusnim papirjem in peskom (foto: Brigita Gantar, osebni arhiv, 2020). ... 44
Slika 45: Hladno obdelani kosi pripravljeni za drugo žganje – upogib (foto: Brigita Gantar, osebni arhiv, 2020). ... 45
Slika 46: Primerjava v različnih fazah brušenja (foto: Brigita Gantar, osebni arhiv, 2020). .. 45
Slika 47: Izbira primernih kalupov za željen rezultat (foto: Brigita Gantar, osebni arhiv, 2020). ... 47
Slika 48: Peč pripravljena za žganje. Inox kalupi so premazani s separatorjem in podloženi z distančniki (foto: Brigita Gantar, osebni arhiv, 2020). ... 47
Slika 49: Končani izdelek (fotoarhiv: Miha Benedičič, 2020). ... 48
Slika 50: Končni izdelek (fotoarhiv: Miha Benedičič, 2020). ... 49
Slika 51: Končni izdelek (fotoarhiv: Miha Benedičič, 2020). ... 49
Slika 52: Končni izdelek (fotoarhiv: Miha Benedičič, 2020). ... 50
Slika 53: Detajl teksture pri skulpturalnem delu (fotoarhiv: Miha Benedičič, 2020). ... 50
Slika 54: Končni izdelek, set skled, položene so tako, da se jasno vidi teksturo pri največji skledi (fotoarhiv: Miha Benedičič, 2020). ... 51
Slika 55: Končni izdelek, set skled (fotoarhiv: Miha Benedičič, 2020). ... 51 Slika 56: Detajl teksture pri največji skledi (fotoarhiv: Miha Benedičič, 2020). ... 52 Slika 57: Detajl teksture pri najmanjši skledi (fotoarhiv: Miha Benedičič, 2020). ... 52
