UNIVERZA V LJUBLJANI
NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKO DELO
UNIVERZA V LJUBLJANI
NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA
ODDELEK ZA TEKSTILSTVO, GRAFIKO IN OBLIKOVANJE
OBLIKOVANJE VZORCEV Z APLIKACIJO 3D TISKA NA TEKSTIL
DIPLOMSKO DELO
MANCA DRUSANY
UNIVERSITY OF LJUBLJANA
FACULTY OF NATURAL SCIENCES AND ENGINEERING DEPARTMENT OF TEXTILES, GRAPHIC ARTS AND DESIGN
PATTERN DESIGN WITH 3D PRINTING ON TEXTILE
DIPLOMA THESIS
MANCA DRUSANY
PODATKI O DIPLOMSKEM DELU:
Število listov: 54 Število strani: 45 Število slik: 53 Število preglednic: /
Število literaturnih virov: 29 Število prilog: /
Študijski program: Univerzitetni študijski program (1. stopnja) Oblikovanje tekstilij in oblačil
Komisija za zagovor diplomskega dela:Predsednik: prof. dr. Deja Muck Mentor: doc. dr. Tanja Nuša Kočevar Član: prof. Marija Jenko
Ljubljana,___________________
IZVLEČEK
V diplomskem delu so predstavljeni proces raziskovanja 3D tiskanja na tekstil, povezava med materialoma in oblikovanje tridimenzionalnih vzorcev z rastriranjem.
3D tisk se vedno bolj razvija in ponuja vedno več novih možnosti izdelave, ki so velikokrat preprostejše in lažje kot tradicionalne. S 3D tiskanjem se lahko ustvari inovativna oblačila in tekstilije, ki predstavljajo revolucijo v modni industriji in življenju na splošno.
V tem diplomskem delu so bili raziskani področje in različne tehnologije 3D tiska ter predstavljeni različni oblikovalci in proizvajalci, ki sta jim oblikovanje 3D tekstila in 3D tisk na tekstil že uspela.
Predstavljene so tudi prednosti, lastnosti in možnosti 3D tiska, predvsem je poudarek na 3D tisku na tekstil, ki je glavna tema tega dela. Poznamo več načinov, kako lahko oblikujemo in vzorčimo tekstil, v tem primeru je bil izbran 3D tisk na tekstil. Pri tem je izjemno pomembna dobra adhezija 3D objektov na tekstil, zato so v teoretičnem delu omenjeni rezultati nekaterih raziskav, ki so bile narejene na tem področju. Ob tem je bilo ugotovljeno, kateri tekstilni material je primernejši za 3D tisk ter na kaj vse je potrebno biti pozoren pri izbiri materiala in pri tisku. To znanje je bilo uporabljeno pri oblikovanju vzorcev in samem procesu 3D tiska na tekstil.
Za izhodišče oblikovanja vzorcev so bila izbrana krila metuljev in različne organske teksture, ki jih najdemo v naravi. Proces oblikovanja se je začel z izdelavo skic vzorcev, ki so bile v programu Blender transformirane v 3D modele, in se nadaljeval s prvimi poskusi tiska na tekstil. Glede na rezultate so bile določene smernice za izbiro končnih materialov in nadaljnje oblikovanje vzorcev. Motivi so bili večinoma sestavljeni iz polkrogel, katerih velikost in oblika sta bili variirani. Z velikostjo posameznih elementov in njihovo gostoto se je spreminjal tudi raster, s katerim sta bila oblikovana slika oziroma vzorec in nato 3D model za tisk na tekstil.
Ključne besede: 3D tisk, 3D tisk na tekstil, adhezija 3D tiska na tekstil, vzorčenje, raster
ABSTRACT
The diploma thesis presents the process of researching 3D printing on textiles, the connection between materials and design of three-dimensional patterns by rasterization.
3D printing is evolving every day and offers a variety of new manufacturing options that are often simpler and easier than traditional ones. With 3D printing, innovative clothing and textiles can be created that represent a revolution in the fashion industry and life in general.
In this diploma work, the field in various technologies of 3D printing was researched and various designers and manufacturers were presented, who have already designed 3D textiles in 3D printing on textiles. The advantages and features in the possibilities of 3D printing are also presented, especially the emphasis on 3D printing on textiles, which is the main topic of this work. We know several ways in which they can be designed in patterned textiles, in this case 3D printing on textiles was chosen.
Good adhesion of 3D objects to textiles is extremely important, so the theoretical part mentions the results of some research that has been done in this field. It was determined which textile material is suitable for 3D printing and what you need to pay attention to when choosing the material and printing properties. This knowledge was used in the design of patterns and the process of 3D printing on textiles.
Butterfly wings in various organic textures found in nature were chosen as the starting point for the design of the patterns.
The design process began with making sketches of patterns that were transformed into a 3D model in Blender and continued with the first attempts at printing on textiles. Based on the results, guidelines were set for the selection of final materials and further design of the samples. The motifs consisted mostly of a hemisphere, the size and shape of which varied. With the size of individual elements and their density, the raster with which the image or pattern was formed and then the 3D model for printing on textiles was also changing.
Keywords: 3D printing, 3D printing on textiles, adhesion of 3D printing on textiles, sampling, raster
VSEBINSKO KAZALO
IZVLEČEK ... i
ABSTRACT ... ii
1. UVOD ... 1
2. TEORETIČNI DEL... 2
2.1 3D tisk ... 2
2.1.1 Tehnologije 3D tiska ... 3
2.1.2 3D tisk in tekstil ... 3
2.1.3 3D tisk neposredno na tekstil ... 6
2.2 3D tisk na področju oblikovanja tekstilij in oblačil ... 7
2.3 Izdelava obutve in oblačil ... 8
2.4 3D tisk v modi ...12
2.4.1. Iris Van Herpen ...12
2.4.2 Ganit Goldstein...13
2.4.3 Julia Körner ...14
3. EKSPERIMENTALNI DEL ... 15
3.1 3D tiskalnik in izbrani filamenti za tisk ...16
3.2 Tekstilni materiali...16
3.3 Razvoj vzorcev ...17
3.3.1 Oblikovanje v Blenderju ...18
3.4 3D tisk na tekstil ...20
3.5 Končni izdeleki ...26
SEZNAM SLIK
Slika 1: Tiskanje s tehnologijo ekstrudiranja materiala – modeliranje s spajanjem slojev (ang. FDM) [3]
Slika 2: »Mesostruktura« Andreasa Bastiana [6]
Slika 3: Kinematična obleka (ang. Kinematics dres)s [7]
Slika 4: Verižna srajca (ang: chainmail) [8]
Slika 5: Maggie Orth: Potisk cvetnih listov (ang. The Petal Pusher) [15]
Slika 6: Dokončani Nike Flyprint zgornji del čevlja, pripravljen za odstranitev iz 3D tiskalnika [17]
Slika 7: Eliud Kipchoge na treningu za maraton v Keniji preizkuša nove čevlje [17]
Slika 8: 3D natisnjen Futurecraft srednji podplat [18]
Slika 9: Nasin kovinski »vesoljski tekstil« [19]
Slika 10: Manekenka nosi korzet s 3D tiskom na modni reviji Victoria's Secret [20]
Slika 11: Prve kreacije Iris Van Herpen, narejene s 3D tiskom iz leta 2010, oblikovane v sodelovanju z arhitekti [23]
Slika 12: Obleka iz pomladne kolekcije leta 2018 – Ludi Naturae, narejena s 3D tiskom na tekstil [25]
Slika 13: 3D tiskana čipka [27]
Slika 14: Setae jakna iz kolekcije Chro-Morpho [26]
Slika 15: Prvi poskusi verižne strukture v Blenderju, izdelani kot verižna srajca Slika 16: Material til, uporabljen pri tisku
Slika 17: Moodboard inspiracije
Slika 18: Prve skice, ki so bile zgled za nadaljnji razvoj vzorca in poskusnih modelov (osebni arhiv) Slika 19: Prikaz prekrivanja površine s polkroglami, narejen s 3D modeli v Blenderju
Slika 20: Upodobitev vzorčenja oz. zakrivanja z različnimi velikostmi in oddaljenostjo med pikami Slika 21: Kroj modrčka (osebni arhiv)
Slika 22: Oblikovanje vzorcev po kroju, levo (Blender), skica vzorca, desno Slika 23: Poskusi 3D tiskanja polkrogel (osebni arhiv)
Slika 24: Neuspešen poskus 3D tiska kvadrov
Slika 25: 3D tisk konkavne in konveksne oblike polkrogle (osebni arhiv) Slika 26: Tekstil s 3D tiskom v premikanju (osebni arhiv)
Slika 27: Poskusni model manjšega dela vzorca metulja s pikami (osebni arhiv) Slika 28: Poskusni modeli vzorcev metulja s pikami večje velikosti (osebni ahriv) Slika 29: Poskusni modeli vzorcev metulja s pikami večje velikosti (osebni arhiv)
Slika 30: Poskusni modeli večje velikosti vzorca metulja s pikami v premikanju (osebni arhiv)
Slika 32: Skica za modrček z vzorcem metulja s pikami Slika 33: Skica za modrček z vzorcem metulja
Slika 34: Upodobitev kroja modrčkov z vzorcem lišajev
Slika 35: Upodobitev kroja modrčkov z vzorcem lišajev – pogled s strani
Slika 36: Upodobitev kroja modrčka z vzorcem metulja – pogled od zgoraj in s strani Slika 37: Upodobitev spodnjega dela kroja modrčka z metulji – pogled od zgoraj in s strani Slika 38: Upodobitev košarice modrčka z vzorcem metulja s pikami – pogled od zgoraj in s strani Slika 39: Upodobitev vzorca lišajev v Blenderju
Slika 40: Poskusni model vzorca metulja v končni obliki (osebni arhiv)
Slika 41: Poskusni model vzorca metulja s pikami v končni obliki (osebni arhiv)
Slika 42: Poskusni model vzorca metulja s pikami v končni obliki na ravni površini (osebni arhiv) Slika 43: Košarica modrčka z vzorcem metulja (osebni arhiv)
Slika 44: Spodnji del modrčka z vzorcem metulja (osebni arhiv) Slika 45: Vsi deli modrčka z vzorcem metulja (osebni arhiv) Slika 46: 3D tisk po kroju modrčka z vzorcem lišajev (osebni arhiv)
Slika 47: 3D tisk po kroju modrčka z vzorcem lišajev – detajl leve košarice (osebni arhiv) Slika 48: 3D tisk po kroju modrčka z vzorcem lišajev – detajl desne košarice (osebni arhiv) Slika 49: Modrček s 3D tiskom vzorca lišajev – detajl (osebni arhiv)
Slika 50: Modrček s 3D tiskom vzorca lišajev (osebni arhiv)
Slika 51: Modrček s 3D tiskom vzorca metulja spredaj (osebni arhiv) Slika 52: Modrček s 3D tiskom vzorca metulja – detajl (osebni arhiv) Slika 53: Modrček s 3D tiskom vzorca metulja (osebni arhiv)
1. UVOD
3D tisk je tehnologija, ki se hitro razvija ter prinaša vedno več novosti in potencialov za razvoj. Na nekaterih področjih to tehnologijo že intenzivno uporabljajo, na nekaterih pa potekajo raziskave za potencialne izdelke in olajšave, ki bi lahko vplivale na naše življenje v prihodnosti. To hitro rastočo tehnologijo je mogoče najti v različnih industrijah, pa tudi v medicini, kulinariki, modi, lahko bi rekli, da sega do vesolja.
V modni industriji 3D tisk uporablja vedno več oblikovalcev. Najprej so s pomočjo tiska ustvarjali trše strukture oblačil, kot neke arhitekturne kreacije, kasneje pa so se vedno bolj posvečali gibljivim materialom in strukturam. Vpeljali so mehkejše filamente in jih uporabili za izdelavo 3D tiskanih objektov s strukturo tekstila, prav tako se v zadnjih letih vedno bolj uveljavlja in raziskuje 3D tisk na tekstil. 3D tisk na tekstil je zanimiv predvsem zato, ker lahko z njim preooblikujemo njegovo površino oziroma teksturo in ga na ta način vzorčimo. Prinaša pa tudi ogromno izzivov, saj kombinacija 3D tiska in tekstila ni vedno uspešna. Predvsem je pomembna dobra adhezija med filamentom in tekstilijo, izbira tekstila, na katerega tiskamo, in ogromno drugih malenkosti, ki smo jih želeli raziskati in uporabiti pri oblikovanju.
V diplomskem delu smo raziskali področja in različne tehnologije 3D tiska ter preučili delo različnih oblikovalcev in proizvajalcev, ki sta jim oblikovanje 3D tiskanega tekstila in 3D tisk na tekstil že uspela.
Nekoliko smo raziskali tudi adhezijo 3D tiskanih objektov na tekstil in to znanje uporabili pri oblikovanju vzorcev, izbiri materialov in samem 3D tisku na tekstil.
Namen dela je bil oblikovati tridimenzionalne vzorce iz manjših elementov, ki bi spominjali na čipko in bili čim bolj prijetni za nošenje. S pikami in ostalimi manjšimi elementi smo želeli na nekaterih delih prikriti ali pa odkriti dele telesa. Željeni cilj je bil tudi izdelava vzorca po kroju kopalk in iz krojnih delov izdelati končni produkt.
2. TEORETIČNI DEL
2.1 3D tisk
3D tisk je tehnologija, pri kateri 3D tiskalniki pretvorijo digitalni 3D model v predmet (primer na sliki 1). Ker se 3D model pri tiskanju sestavlja iz zelo tankih slojev materiala, to tehnologijo imenujemo dodajalna tehnologija. S 3D tiskom lahko izdelamo izjemno kompleksne oblike s precej manjšo porabo materiala kot pri tradicionalni izdelavi izdelkov z odvzemalno tehnologijo. [1] Velika prednost dodajalne tehnologije je tudi uporaba računalnika pri celotnem procesu. Za izdelavo predmeta je posledično potrebno manjše število korakov kot pri ostalih odvzemalnih proizvodnih tehnologijah, kar celoten proces skrajša in poenostavi. Dobra stran 3D tiska je prav tako prilagodljivost izdelkov in s tem personalizacija oblik in velikosti za vsakega posameznika. [2]
Slika 1: Tiskanje s tehnologijo ekstrudiranja materiala – modeliranje s spajanjem slojev
medicini, tudi na področju biotiska, ki naj bi omogočil tiskanje kompleksnih tkiv ali organov. Futuristi predvidevajo tudi, da bo imel ta tisk pomembno vlogo pri trajnostnem razvoju, saj je pri izdelavi izdelkov zelo malo ali nič odpadnega materiala, iz odpadne plastike pa se lahko izdela nov termoplast, ki se ga ponovno uporabi za 3D tisk. Tako bo imel pomembno vlogo pri recikliranju, oživilo pa se bo tudi popravljanje izdelkov, saj si bomo lahko rezervne dele natisnili kar doma. [2]
2.1.1 Tehnologije 3D tiska
Poznamo različne tehnologije 3D tiska, od katerih so odvisni priprava 3D modela ter videz in namen uporabe končnega izdelka. Tehnologije delujejo na principih, kot so ekstrudiranje materialov, proces fotopolimerizacije, tehnologije, ki z različnimi načini povezujejo praškasti material, in tiste tehnologije, ki objekte ustvarjajo z nalaganjem in lepljenjem ali laminiranjem osnovnega materiala.
Najbolj razširjene tehnologije so:
- Ekstrudiranje materiala ali FDM (ang. fused deposition modeling): tehnologija je trenutno najbolj priljubljena tehnika 3D tiska in je uporabljena tudi pri cenovno najugodnejših ali cenejših tiskalnikih in se jo lahko uporabi tako za izdelavo prototipov kot tudi za dejanske produkte. Deluje s sestavljanjem plasti stopljenega filamenta.
- Stereolitografija ali SLA (ang. stereolithography): je najstarejša tehnologija v zgodovini 3D tiska, a danes še vedno v uporabi. SLA tiskalniki delujejo s tekočim polimerom (fotopolimerom), ki se s pomočjo laserja strdi in tako oblikuje trden predmet.
- Projekcijsko digitalno procesiranje svetlobe ali DLP (ang. digital light processing):
tehnologija je zelo podobna stereolitografiji (SLA). Pri obeh tehnologijah se uporabljajo fotopolimeri, pri DLP te polimere utrdijo z digitalnim projektorjem. Njegovi prednosti sta zmožnost, da hkrati utrdi celoten sloj modela, in visoka stopnja natančnosti. [2]
Pri 3D tisku na tekstil se uporabljajo različni polimerni filmenti, večinoma plastika, obstajajo pa v veliko različnih oblikah. Predvsem se razlikujejo po vedenju ob stiku s toploto. Za nekatere tehnologije 3D tiska (npr. FDM) se lahko uporablja tudi posebne polimere, na primer keramiko (keramični praškasti material, mešan z vezivom, polipropilenom ali voskom [2]), ali druge kompozite na osnovi lesa, kamna itd. Takšne mešanice imajo izboljšano odpornost proti obrabi in se tudi bolje odnesejo pri modelih z več podrobnostmi. Pri teh mešanicah imamo na voljo tudi veliko zanimivih filamentov, kot je na primer polimlečno kislino, mešan z lesom ali kovino, posledično ima edinstven videz. [5]
2.1.2 3D tisk in tekstil
Na področju oblikovanja tekstila in oblačil se 3D tisk uporablja v treh oblikah: 3D tisk neposredno na tekstil, tisk trdih elementov, ki s sestavljanjem ustvarijo fleksibilne strukture, podobne tekstilu, in
3D tiska. Za tisk neposredno na tekstil se najpogosteje uporablja FDM tehnologija, za tisk trdnih, toda fleksibilnih struktur se običajno uporablja tehnologija selektivnega laserskega sintranja ali SLS, tehnologija SLA pa se uporablja za tisk tekstilnih struktur iz elastičnih materialov. [9]
Trenutno poteka veliko raziskav in poskusov 3D tiska neposredno na tekstil, saj ta omogoča preoblikovanje osnovnega materiala, odpira možnosti dekoracije, ustvarjanja novih funkcij, uporab tekstilnih izdelkov itd. 3D tekstil je uspešen, če se pri 3D tisku ustvari zadostna adhezija polimera na tekstil, kar je odvisno od izbire in priprave tekstilnega materiala, izbire polimera, 3D modela in pogojev pri tisku.
Fleksibilne 3D strukture lahko oblikujemo po treh različnih metodah. Pri prvi metodi, poimenovani
»mesostructure« (na sliki 2), so delci tankih ploščatih plasti postavljeni navpično glede na osnovno površino in omogočajo strukturam gibanje v različne smeri.
Slika 2: »Mesostruktura« Andreasa Bastiana [6]
Drugi primer bazira na tiskanju struktur, podobnih mrežici (primer na sliki 3). Plast je oblikovana z ogromno luknjicami in ta prazen prostor omogoča manjšo togost pri upogibu.
Slika 3: Kinematična obleka (ang. Kinematics dress) [7]
Tretja metoda izvira iz zgodovinske zaščitne obleke (verižna srajca, ki so jo pod oklepom nosili vitezi) in je oblikovana iz sestavljenih krogov ali drugih delcev, zaprtih oblik (primer na sliki 4). Ta oblika je najbolj prožna, saj imajo povezave dovolj prostora za gibanje.
Slika 4: Verižna srajca (ang: chainmail) [8]
Pri 3D tiskanju z elastičnimi materiali dobimo najbolj prožno strukturo v primerjavi z ostalimi pristopi.
S to medoto je skupini znanstvenikov tudi uspelo ustvariti tekstil, ki je bil najbolj podoben pravemu.
[9]
2.1.3 3D tisk neposredno na tekstil
Kot je bilo že omenjeno, se za 3D tisk na tekstil najpogosteje uporablja FDM tehnologija, ki deluje tako, da objekte tiska v plasteh. Tekstil namestimo na tiskalno mizico, na katero tiskalnik brizga (nanaša) raztopljeni polimerni material, ki se bo namesto na mizico pritrdil na tekstilni material. Za tisk s to tehnologijo se uporabljajo različni filamenti. Veliko se tiska s polimlečno kislino (PLA), primeren je na primer tudi najlon[10], poliamid (PA), akrilonitril butadien stiren (ABS)
,
termoplastični elastomer (TPE ) itd. [11]Ko na tekstil dodamo nov material, mu s tem spremenimo obliko in lastnosti. Pri tem je zelo pomembno, da so materiali med seboj dobro spojeni oz. da je adhezija 3D objektov na tekstil dobra. Na tem področju potekajo številne raziskave, ki vodijo do najrazličnejših rešitev za izboljšanje adhezije polimernih materialov na tekstilni substrat. V eni izmed raziskav je bil testiran vpliv različnih obdelav tekstila na adhezijo. Testirali so 3D tisk na bombažni jeans material. Adhezijo so poskušali zvečati z nanašanjem lepila, vodoodpornega spreja, laka za lase in natrijevega hidroksida. Poleg tega so adhezijo preizkusili pri pranju tekstila, s postopki drgnjenja ter likanja pred in po tiskanju. Po nanašanju lepila, vodooodpornega spreja, laka za lase ter pri postopku drgnjenja so vlakna postala bolj hidrofobna, pri nanašanju natrijevega hidroksida in pranju pa hidrofilna. Predvsem jih je zanimalo, če te lastnosti vplivajo na adhezijo. Rezultati so pokazali, da je adhezija pri hidrofilnih vlaknih boljša (bolj kot je vlakno hidrofilno, boljša je adhezija in obratno), se je pa pri nekaterih vzorcih pokazalo, da to ne drži.
Presenečeni so bili na primer nad tekstilijo, na katero je bilo prej naneseno lepilo, saj je imela veliko boljšo adhezijo kot hidrofilna vlakna, po vsej verjetnosti zaradi kemijskih vezi, ki so nastale s polimerno maso med tiskanjem. [12]
Najboljši rezultati se kažejo pri 3D tisku na tekstil, ki ima med nitmi veliko praznega prostora – por.
Polimer med tiskanjem prodre v tekstilne pore in se na ta način bolje poveže s tekstilnim substratom.
[13] Za učinkovito nanašanje polimerov na tekstil za vsakodnevno rabo moramo poleg dobre adhezije biti pozorni tudi na sposobnost gibkosti materiala po tisku, obstojnost na vsakodnevne obrabne sile in obstojnost pri pranju.
Pri raziskovanjih so ugotovili, da PLA nudi visoko oprijemljivost in visoko ločljivost tiska, poleg tega pa ima dobro upogibno trdnost. Prepoznan je bil kot material, pri katerem je povezava med njim in tekstilnimi vlakni primerna za uporabo pri oblačilih in tehničnih tekstilijah. [10]
2.2 3D tisk na področju oblikovanja tekstilij in oblačil
Uporaba 3D tiska v modi se je začela kot ena izmed tehnologij tako imenovanih pametnih tekstilij oz.
e-tekstilij. Celoten koncept se je razvil s kombiniranjem dveh tehnologij, ki naj ne bi sodili skupaj – tekstilne industrije, ki bazira na mehkih, oblačilnih materialih, in na drugi strani digitalna tehnologija, ki deluje trdo in grobo. Rezultat so bile inovativne tekstilije, ki se lahko preoblikujejo, prenašajo in shranjujejo podatke, so hkrati mehke in nosljive.
Raziskovanje kombinacij tekstilije in digitalne elektronike se je začelo v sredini devetdesetih, ko se je skupina znanstvenikov z Maggie Orth in Rehmi Postom na čelu začela spraševati, kako bi lahko to digitalno tehnologijo vkomponirali, sešili, zvezli na oblačilne kose. Njihovo delo je pomenilo rojstvo e-tekstilij in seme, ki je začelo tehno-tekstilno revolucijo. Orthova začetna umetniška dela so bila eksperiment s prevodnimi vlakni, vdelanimi v preje, obarvane s termokromatskimi črnili, ki so z dovajanjem električnega toka spreminjale barvo.
Od tistega trenutka dalje so inovacije v e-tekstilijah in napredni tehnologiji, ki jo lahko oblečemo, samo še eksponentno rasle. [14] Na sliki 5 vidimo eno izmed teh del.
Slika 5: Maggie Orth: Potisk cvetnih listov (ang. The Petal Pusher) [15]
3D tisk na tekstil se danes nahaja na stičišču med pametno tekstilijo in nosljivo tehnologijo ter je za uporabo v oblačilne namene še vedno eksperimentalne narave, čeprav se razvijajo zelo zanimivi projekti, ki so pomembni zaradi svoje raznolikosti. Tukaj sta se začela križati računalniška grafika in 3D upodabljanje z dejansko obliko in posledično so s 3D tiskom začeli ustvarjati resnične predmete.
Tudi z biologijo se tekstil bolj neposredno sreča v laboratoriju, kjer tekstil in modni tekstil pridelujejo
iz bioloških materialov. Oblikovalci lahko tako s pomočjo takšne tehnologije tekstil oblikujejo tudi iz odpadnih materialov, kar pa je še kako pomembno za razvoj trajnostne mode. [14]
3D tehnologija spreminja modni svet in oblačilno industrijo. Oblikovalcem namreč omogoča, da svoje kreacije, izdelke vidijo že skozi 3D simulacijo na avatarjih različnih velikosti. Možno jim je dodati tudi vzorce in ustvariti premikanje, ki je zelo realistično. To naredi celoten proces hitrejši, cenovno ugodnejši in tudi bolj prijazen do okolja, saj se pri procesu porabi manj surovin. Hkrati upajo, da bodo lahko v prihodnosti ljudje pred spletnim nakupom oblačila poskusili na avatarjih, oblikovanih po njihovih velikostih, kar naj bi zmanjšalo količino vračil nazaj v trgovino. Oblačila bi bila lahko še bolj individualizirana, saj bi po 3D skeniranju telesa ustvarili avatar, na njem poizkusili različna oblačila, na spletu kupili 3D model, ki najbolj ustreza, in ga natisnili na 3D tiskalniku. [16]
2.3 Izdelava obutve in oblačil
Nekateri proizvajalci obutve in oblačil za izdelavo že uporabljajo 3D tisk. Podjetje New Balance, ki se ukvarja z izdelavo športnih čevljev in oblačil, je na trg lansiralo 3D natisnjene personalizirane konice za tekaške čevlje. [16]
3D tisk so uporabili tudi pri podjetju Nike, kjer so oblikovali poseben 3D tiskani tekstil, imenovan Flyprint, in ga uporabili pri zgornjem delu čevlja. Nike Flyprint je postal prvi 3D natisnjen tekstilni zgornji del čevlja na izvedeni obutvi (sliki 6 in 7).
V osnovi gre za izdelavo s tehnologijo, ki je zelo podobna tehnologiji FDM, ker pa so želeli ustvariti nekaj posebnega, so oblikovalcem omogočili tudi prevod atletovih telesnih karakteristik, na primer vpliv teže, v geometrijo tekstilnega dela. S tem so pripomogli k nadaljnjemu digitalnemu razvoju tekstila in dodali osebnostno noto ter predstavili modifikacijo strojev za doseganje prej nepredstavljivih učinkovitih rešitev. [17]
Slika 6: Dokončani Nike Flyprint zgornji del čevlja, pripravljen za odstranitev iz 3D tiskalnika [17]
Slika 7: Eliud Kipchoge na treningu za maraton v Keniji preizkuša nove čevlje [17]
Tudi pri Adidasu so se odločili del čevlja izdelati s 3D tiskom. Gre za Futurecraft 3D, vrhunske 3D tiskane personalizirane čevlje, pri katerih je srednji podplat čevlja narejen s 3D tiskalnikom in ga lahko prilagodijo željam in potrebam vsakega posameznika. Njihova ambicija je, da bodo lahko atleti že takoj po kratkem teku na tekalni stezi dobili svoj unikaten 3D tiskani tekaški čevelj. Zaradi ustvarjanje fleksibilne kopije športnikovega odtisa, ki diha ter se natančno ujema s konturami in točkami pritiska, bo športniku omogočilo veliko boljšo tekaško izkušnjo. Pri Adidasu so si prizadevali ustvariti tudi čim
lažjo strukturo, da čevelj ne bi bil pretežak, in so tako v sodelovanju s podjetjem Materialise oblikovali fleksibilen čevelj, pri čemer nista trpeli togost in trdnost. [18]
Slika 8: 3D natisnjen Futurecraft srednji podplat [18]
Pri Nasi je modo in tehnologijo združil Raul Polit Casillas, sistemski inženir, ki je bil že od otroštva obdan s tekstilom, saj je bila njegova mama španska modna oblikovalka. Z ekipo so leta 2017 izdelovali napredni pleteni kovinski material za uporabo v vesolju. Te »vesoljske tekstilije« so imele štiri glavne lastnosti: svetlobno odbojnost, zložljivost, pasivno upravljanje toplote in dobro natezno trdnost, delovale pa so kot sredstvo za termični nadzor, saj je ena stran odbijala svetlobo, druga pa jo absorbirala.
Ustvarili so tekstil, ki izgleda kot verižna srajca s skupaj sestavljenimi kvadratki, v prihodnosti pa bi ga lahko uporabili za skafandre astronavtov ali za zaščito vesoljskih plovil pred meteoriti. Polit Casillas je povedal, da bodo mogoče v daljni prihodnosti astronavti v vesolju lahko celo sami tiskali material in ga tudi reciklirali, saj si v vesolju zelo omejen z viri in bi jim bilo to v veliko pomoč. [19]
Slika 9: Nasin kovinski »vesoljski tekstil« [19]
Victoria’s secret je leta 2013 3D tisk vpeljala v svojo vsakoletno modno revijo. V sodelovanju z arhitektom Bradleyem Rothenbergom so ustvarili dodatke za spodnje perilo, narejeno pa je bilo po točnih merah. Manekenko so najprej skenirali s 3D skenerjem, nato pa iz tisočih snežink izdelali korzet, krila in pokrivalo ter jih obložili s Swarovski kristali. [20]
Slika 10: Manekenka nosi korzet s 3D tiskom na modni reviji Victoria's Secret [20]
2.4 3D tisk v modi
2.4.1. Iris Van Herpen
Iris Van Herpen je bila ena izmed prvih modnih oblikovalcev, ki so začeli 3D tisk uporabljati v svojih kolekcijah. [21] Visoko modo dojema kot prostor, v katerem se prepletata tradicionalna obrt in tehnologija. Navdih išče v naravi in klasičnem baletu, zato lahko v njenih dizajnih zasledimo zapletene večplastne teksture, ki odražajo ženske gibe, in pri gibanju teh plasti začutimo fluidnost vode.
V svoje kreacije prenaša tudi arhitekturo, kar je še posebej vidno pri oblačilih, ustvarjenih s 3D tiskom (primer na sliki 11). Blagovna znamka Iris Van Herpen stremi k sodelovanju z mnogimi umetniki, arhitekti in znanstveniki. Pri vsaki kolekciji si prizadeva preseči današnjo definicijo oblačila in raziskati nove oblike ženstvenosti za bolj smiselno in raznoliko modo v prihodnosti.
Nove, razvijajoče se tehnologije, kot je 3D tisk, prepleta z delikatnimi ročnimi tehnikami, kot sta vezenje in drapiranje. Ta preplet tehnologij ali »Craftolution«, kot ga poimenujejo pri Iris Van Herpen, je jedro identitete te blagovne znamke in lahko rečemo, da briše meje med umetnostjo in oblikovanjem.
[22]
Leta 2018 je Iris Van Herpen v okviru pomladne kolekcije Ludi Naturae (na sliki 12) predstavila tudi obleko, narejeno s 3D tiskom na tekstil, ki je bila ustvarjena v sodelovanju z znanstveniki s Tehniške univerze v Delftu. [24]
Slika 12: Obleka iz pomladne kolekcije leta 2018 – Ludi Naturae, narejena s 3D tiskom na tekstil [25]
2.4.2 Ganit Goldstein
Izraelska oblikovalka 3D tisk uporablja za izdelovanje oblačil, narejenih po meri. Njena prva kolekcija – Between the Layers – vključuje oblačila in čevlje, natisnjene na 3D tiskalnikih. Svoj ustvarjalni proces vedno začne s skeniranjem telesa s 3D skenerjem in kroj oblikuje po skenirani silhueti, saj upa, da bo tako lahko ponudila udobna oblačila, ki bodo prilagojena vsakemu posamezniku. [26]
Ker oblikovalka rada prepleta tradicionalne in napredne tehnologije, je razvila svoj sistem oblikovanja 3D čipkastih vzorcev, ki jih lahko vidimo na sliki 13. [27]
Za diplomsko nalogo je pomembna predvsem zaradi svojih čipkastih vzorcev, saj je bilo za končne vzorce zaželeno, da izgledajo kot neke vrste čipka.
Slika 13: 3D tiskana čipka [27]
2.4.3 Julia Körner
Oblikovalka in ustanoviteljica znamke JK Fashion GmbH se je prvič uveljavila leta 2013 s sodelovanjem pri oblikovanju 3D kreacije s priznano modno oblikovalko Iris Van Herpen in podjetjem Materialise. Njeno najbolj znano delo je kostum, oblikovan za film Black Panther, ki sta ga ustvarili skupaj z Ruth E. Carter in je bil ravno tako 3D natisnjen.
Inspiracijo velikokrat išče v naravi, kar lahko vidimo tudi pri Setae jakni na sliki 14 iz njene zadnje kolekcije. Celotna kolekcija Chro-Morpho prikazuje možnosti uporabe in raznolikost 3D tiska v modi, ustvarjena pa je bila v sodelovanju s podjetjem Stratasys. [26]
Zanimiva je, ker pri svojem delu uporablja kombinacije 3D tiska na tekstil in tradicionalne tehnike, kot je vezenje.
3. EKSPERIMENTALNI DEL
V eksperimentalnem delu sem se posvetila raziskovanju vzorčenja tekstila s postopkom 3D tiska na tekstil. Želela sem ustvariti tekstilijo s 3D potiskom, ki bi spominjal na čipko, vzorec pa naj bi bil sestavljen iz manjših delcev, večinoma polkrogel, kot nekakšen raster, ki zakriva ali odkriva kožo pod njim.
Pred odločitvijo za 3D tisk na tekstil sem v Blenderju modelirala različne vrste 3D objektov s strukturo tekstila. Zgledovala sem se po videoposnetku Sew Printed Youtube kanala, kjer so prikazani različni pristopi pri oblikovanju in tiskanju 3D tekstila. [28]
Sprva sem želela izdelati tekstil kot verižno srajco (slika 15), ki se mi je zdela za začetek najbolj enostavna za oblikovanje. Pri oblikovanju sem ugotovila, da za izdelavo take verige potrebujem simetrične delce, kasneje pa, da bi bilo pri 3D tisku s FDM tehnologijo takšno strukturo potrebno tiskati s številnimi podporami, ki bi se težko odstranile. Slaba lastnost take vrste objekta bi bila tudi, da bi bil predebel in pretrd za dejanski kos oblačila.
Želela sem preizkusiti tudi druge oblike 3D natisnjenih struktur tekstila, predvsem me je zanimal tisk z elastičnim, mehkejšim materialom, saj bi bil ta veliko prijetnejši na koži in posledično bolj primeren za oblačilo. Žal pa sem morala to misel zaradi različnih okoliščin opustiti. Za izdelavo vzorca sem izbrala metodo 3D tiska na tekstil, ki je bil v mojem primeru najbolj primeren za izdelavo tekstila, podobnega čipki.
Slika 15: Prvi poskusi verižne strukture v Blenderju, izdelani kot verižna srajca
Eden izmed ciljev je bil ustvariti 3D natisnjen vzorec na tekstil, podoben rastru, s katerim bi odkrivala in zakrivala telo. Zato sem oblikovala vzorec s postavljanjem osnovnih elementov, predvsem polkrogel (UV sfer) v Blenderju. Preverjala sem, koliko površine lahko s temi elementi prekrijem, kako na to vpliva njihova velikost ter vpliv njihovih velikosti na barvo vzorca (slika 15). Ugotovila sem, da lahko
bolj zlijejo s površino tekstila in optično izgleda barvni ton temnejši. Z rastriranjem lahko tako dosežemo različne barvne tone kot tudi prekrivnost.
3.1 3D tiskalnik in izbrani filamenti za tisk
Pri 3D tisku na tekstil je bil uporabljen tiskalnik 3D Jozko (v nadaljevanju 3DJ) proizvajalca Jožeta Hrovata, ki deluje s FDM tehnologijo. Tiskalnik omogoča tisk na površini 140 mm x 160 mm in višini 220 mm. Ločljivost plasti je 40–30 mikronov, hitrost pomika tiskarske glave do 250 mm/s, temperatura šobe do 260 °C, premer šobe 0,2 mm–0,6 mm, premer uporabljenega filamenta je lahko največ 1,75 mm.
Izbrani tiskalnik lahko tiska s termoplastičnimi polimeri PLA ali ABS.
Pri tisku za diplomsko delo je bil uporabljen PLA filament Silk premera 1,75 mm proizvajalca SUNLU.
Barvi filamentov pa sta Grey in Copper.
Za tiskanje je stl datoteko, ki sem jo ustvarila v programu Blender, potrebno pretvoriti v G-kodo – programski jezik, ki ga razume 3D tiskalnik. Kodo ustvarimo s programom, ki vse elemente za tisk pretvori v plasti (layering), ki jih tiskalnik kasneje natisne. V tem primeru je bil uporabljen program Cura.
3.2 Tekstilni materiali
Za tisk so bili uporabljeni različni tekstilni substrati, ki imajo med nitmi čim večje pore. Za prve poskuse so bili uporabljeni tekstilni ostanki iz različnih mešanic, kasneje pa smo tiskali na til oziroma mreže iz 100 % poliamida in 100 % poliestra.
Pri končnem 3D tisku na tekstil je bil uporabljen klasičen bel til, teže 27 g/m2 iz 100 % poliamida (na sliki 16). Je lahka in tanka mrežasta pletenina, ki je toga in groba na otip. Blago ni raztegljivo in se ne para.
Slika 16: Material til, uporabljen pri tisku
3.3 Razvoj vzorcev
Inspiracijo za razvoj vzorcev sem iskala v organskih teksturah narave, najbolj so me pritegnili krila metuljev, teksture lišajev na deblih dreves in zanimive gosenice. Lišaji me spominjajo na vezenje, pri katerem lahko z različnimi šivi in z dodajanjem perlic dosežemo zanimivo teksturo in ustvarimo vzorec (sliki 17 in 18). Vzorce sem skicirala iz pikic in črt ter z njimi sestavljala celoto. Z različnimi velikostmi in razmaki sem dobila različno pokrito površino ter posledično optično temnejšo oz. svetlejšo barvo.
Večinoma sem uporabljala pike, saj sem z njihovim rastriranjem dobila najlepši vzorec in prekrila največ površine.
UV Sphere). Poskušala sem tudi z Ico-sfero, kvadri, elipsami in konveksno obliko krogle, vse sem zaradi 3D tiska razpolovila (sliki 19 in 20). Po oblikovanju osnovnih elementov sem te začela kopirati in postavljati v vzorce.
Slika 19: Prikaz prekrivanja površine s polkroglami, narejen s 3D modeli v Blenderju
Slika 20: Upodobitev vzorčenja oz. zakrivanja z različnimi velikostmi in oddaljenostjo med pikami
V začetku sem 3D poskusne modele oblikovala brez skice, ki bi jo postavila neposredno pod 3D elemente, pri kasnejših poskusih sem to naredila, a sem ta način hitro opustila, saj razmerja na skici niso bila točna. Ker sem iz 3D potiskanega tekstila želela ustvariti tudi izdelek, sem končne vzorce
delov. Osnovni kroj modrčka sem morala malce zožiti, saj je tiskalnik dovoljeval tisk v velikosti okoli 140 mm x 160 mm. V Blenderju sem uporabila ravnilo in izmerila točne velikosti ter tako oblikovala kroj. Označila sem ga s polkroglami in po tem oblikovala vzorec (slika 22).
Slika 21: Kroj modrčka (osebni arhiv)
Slika 22: Oblikovanje vzorcev po kroju, levo (Blender), skica vzorca, desno
trikotnik (Ico sphere v programu Blender), ter z variacijami polkrogle (polovica elipsoida, konkavne in konveksne oblike krogle).
Tisk polkrogel je bil uspešen (na sliki 23), adhezija polimera na tekstilni material je bila dobra.
Polkrogle med seboj niso pustile skoraj nič praznega prostora in so prekrile največjo možno površino.
Tekstil pa je postal bolj tog, ni se lepo upogibal.
Slika 23: Poskusi 3D tiskanja polkrogel (osebni arhiv)
Na sliki 24 je prikazan prvi poskus 3D tiska kvadrov, ki ni uspel zaradi nastavitve prevelike višine tiskarske glave pri tiskanju. Poleg tega izbrani tekstilni material ni imel dovolj velikih por med nitmi, ki bi omogočile zadostno adhezijo med polimerom in tekstilnim substratom.
Slika 24: Neuspešen poskus 3D tiska kvadrov
Natisnili smo tudi konveksne in konkavne oblike polkrogle, pri katerih je bila najprej slabša adhezija struktur na tekstil (najverjetneje zaradi tekstilne podlage). Na sliki 25 je lepo razvidno, kako konkavne oblike ustvarijo senco in so zaradi tega optično temnejše, konveksne pa svetlobo odbijejo in so posledično svetlejše, lesketajoča se površina je večja.
Slika 26 prikazuje tekstil s 3D strukturami v gibanju. Pri obeh primerih je bil med elementi večji razmik, posledično se je tekstil lažje upogibal in ni bil tako tog. Pri tem primeru smo kvadre natisnili na drugi material, s katerim se je ustvarila boljša adhezija.
Slika 26: Tekstil s 3D tiskom v premikanju (osebni arhiv)
Slika 27: Poskusni model manjšega dela vzorca metulja s pikami (osebni arhiv)
Pri prvem poskusu vzorčenja (slika 27) je nastal zelo prefinjen, čipki ali vezenini podoben vzorec. Delci so majhni ter organskih oblik in tako v tekstil prinesejo nežnost, četudi so elementi iz trdega materiala.
Od delcev strjenega filamenta se še bolj odbija svetloba, kar daje 3D tekstilu še bolj poseben videz.
Nastali material zaradi majhnih polkrogel ni postal tog in se je lepo upogibal, adhezija pa v tem primeru
vpliva tudi lesk, ki se ustvari. Pri večjih površinah se odbije več svetlobe, kar ustvari več leska in posledično izgledajo večji elementi še svetlejši.
Slika 28: Poskusni modeli vzorcev metulja s pikami večje velikosti (osebni ahriv)
Na sliki 29 opazimo podobne likovne značilnosti kot pri prejšnjem vzorcu, adhezija pa je bila različno uspešna. Pri bolj vlaknasti površini z večjimi porami (levo) je bila dobra, pri bolj gladki in zaprti (desno) pa zelo slaba. Vpliv je imela tudi nastavitev višine tiskarske glave. Tekstil v primerjavi z nekaterimi drugimi primeri ni postal tog, kar lahko vidimo na sliki 30.
Slika 30: poskusni modeli večje velikosti vzorca metulja s pikami v gubanju (osebni arhiv)
3.5 Končni izdeleki
3.5.1 Skice
Iz inspiracije kril metuljev in lišajev sem s pikami oblikovala vzorec. Najprej sem skice ustvarila v dvodimenzionalni obliki, igrala sem se z njihovo velikostjo, gostoto in razporeditvijo. Nastali so trije glavni vzorci: vzorec lišajev (slika 31), vzorec metulja (slika 33) in vzorec metulja s pikami (slika 32).
Slika 32: Skica za modrček z vzorcem metulja s pikami
Slika 33: Skica za modrček z vzorcem metulja
3.5.2 3D modeli končnih vzorcev in vizualizacije v Blenderju
Vzorce sem po skicah oblikovala v Blenderju. Nastale so končne oblike, ki smo jih kasneje natisnili.
Pri končnih vzorcih sem uporabila različne variacije polkrogel, saj so se pri poskusnih modelih izkazale kot najprimernejše za sestavljanje celote. Pri vzorcu lišaja (sliki 34 in 35) sem uporabila konveksne in konkavne oblike polkrogle, levo in desno stran sem oblikovala različno, da sem lahko videla, kako se obnašajo v celotnem vzorcu. Pri tem primeru sem oblike postavljala eno ob drugo in med njimi nisem puščala različnih razmikov, spreminjala sem jim samo velikosti. Tudi pri vzorcu metulja (sliki 36 in 37), sem polkroglam večinoma spreminjala samo velikosti, saj sem želela, da vzorec zakrije čim več površine. Razmik sem pri košarici spreminjala elipsam, pri spodnjem delu pa določenim polkroglam, ki pa sem jih nizala v različnim velikostih. Vsi elipsoidi imajo pri kroju modrčka enake dimenzije. Tretji vzorec – vzorec metulja s pikami (slika 38) – je sestavljen samo iz pikic dveh različnih velikosti, elemente sem nizala v različnih razmikih. Vsem vzorcem sem s spreminjanjem velikosti spremenila tudi višino, večji elementi zaradi tega še bolj izstopajo.
Slika 34: Upodobitev kroja modrčkov z vzorcem lišajev
Slika 36: Upodobitev kroja modrčka z vzorcem metulja – pogled od zgoraj in s strani
Slika 37: Upodobitev spodnjega dela kroja modrčka z metulji – pogled od zgoraj in s strani
V Blenderju sem naredila tudi vizualizacije kopalk z vzorcem, ki je bil 3D natisnjen na tekstil (slika 39), vendar bi bilo potrebno to področje še bolj raziskati in najti še boljšo rešitev.
Slika 39: Upodobitev vzorca lišajev v Blenderju
4. Rezultati in razprava
3D tisk sem dobro raziskala in ugotovila, kako velik potencial ima. Na nekaterih področjih, tudi v modi, je potrebnih še veliko raziskav, da ga bomo lahko v prihodnosti uporabljali v vsakdanjem življenju. V modi je v večini primerov še vedno uporabljen kot nek eksperiment in je bolj primeren za muzej ali modno revijo kot za vsakdanjo rabo.
Za ahdezijo je pomembno, da ima tekstil med nitmi čim več por. V našem primeru se je najbolje obnesel til, ki pa ni biti pretanek ali raztegljiv. Dobro pa bi bilo raziskati še kakšen material, na katerega bi lahko prav tako uspešno 3D tiskali.
Pri oblikovanju vzorcev je potrebno paziti na dovolj veliko razdaljo, saj se lahko v nasprotnem primeru posamezni elementi med tiskom združijo v večjo gmoto. Večja kot je razdalja med njimi, bolj gibljiv je tudi tekstil, manjša kot je, bolj bo zakrila telo, tekstil pa postane bolj tog. Če dosežemo ravno pravšnjo razdaljo, bo tekstil dovolj gibljiv in dovolj prekrit.
Zanimivi vzorci nastanejo, če kombiniramo strukture večjih in manjših velikosti, jim spreminjamo dolžino ali kombiniramo konkavne in konveksne oblike. Zanimivi so tudi prehodi pri večanju prostora med elementi in hkrati manjšanju njihovih velikosti.
Pri končnih izdelkih sta bili doseženi kar dobra adhezija in gibljivost materiala. Posamezni elementi so bili dovolj majhni in okroglih oblik, da bi vzorce lahko uporabili na kopalkah. Nekaj poskusov je bilo tudi ročno opranih z vodo in milom, brez drgnjenja. Pri šivanju se je tekstil slabše obnesel, saj je zaradi drgnjenja nekaj elementov odpadlo. Izboljšave vidim predvsem pri izbiri filamenta, morda bi bilo za 3D tisk bolje uporabiti elastičen filament, da bi bil tekstil še bolj gibljiv in mehkejši. S to kombinacijo bi bilo mogoče možno tiskati tudi na elastičen material, ki pa se v naših poskusih žal ni najbolje obnesel.
Z elastičnim materialom bi lahko vzorcem dodala nove elemente, ki bi se med seboj lahko stikali, tekstil pa bi še vedno ostal gibljiv. S tem bi lahko nabor vzorcev še razširila, predvidevam, da bi bilo tudi precej lažje pri šivanju.
Tudi adhezijo na tekstil bi bilo potrebno še izboljšati, da bi bila bolj odporna na vsakdanje dejavnike uporabe (drgnjenje itd.), preizkusiti še kakšne predobdelave in poobdelave tekstila.
4.1 Fotografije končnega izdelka
Vzorec dobro prekrije določene dele telesa in odkrije druge. Lepo se zlije s telesom in deluje kot čipka.
(slika 40, 41, 42, 43, 44 in 45). Adhezija je dobra, problem pa nastane pri drgnjenju in prevelikem upogibanju določenega dela tekstila (npr. pri šivanju).
Slika 41: Poskusni model vzorca metulja s pikami v končni obliki (osebni arhiv)
Slika 42: Poskusni model vzorca metulja s pikami v končni obliki na ravni površini (osebni arhiv)
Slika 44: Spodnji del modrčka z vzorcem metulja (osebni arhiv)
Vzorec metulja sestavljajo delci okroglih oblik različnih višin in velikosti (na sliki 45, 51, 52 in 53).
Višje strukture izgledajo v tem primeru temnejše, saj prekrivajo največ površine. Uporabljen je prehod z manjšanjem in redčenjem sestavnih delov.
Slika 45: Vsi deli modrčka z vzorcem metulja (osebni arhiv)
Pri oblikovanju vzorca lišajev sem uporabila konveksne in konkavne oblike krogle (slika 46, 47, 48, 49 in 50). Želela sem videti, kako se obnašajo pri različnih velikostih. Pri levi košarici sem za večje krogle uporabila konveksne oblike, za manjše pa konkavne. Pri desni košarici sem naredila ravno obratno.
Manjše oblike se pri obeh vzorcih obnašajo podobno, razlika je večja pri večjih oblikah, pri katerih iz vzorca bolj vizualno izstopajo konveksne oblike, ki delujejo temnejše.
Slika 46: 3D tisk po kroju modrčka z vzorcem lišajev (osebni arhiv)
Slika 48: 3D tisk po kroju modrčka z vzorcem lišajev – detajl desne košarice (osebni arhiv)
Slika 49: modrček s 3D tiskom vzorca lišajev – detajl (osebni arhiv)
Slika 51: Modrček s 3D tiskom vzorca metulja spredaj (osebni arhiv)
Slika 52: Modrček s 3D tiskom vzorca metulja – detajl (osebni arhiv)
5. Zaključek
3D tisk se z vsakim dnevom bolj nadgrajuje in s seboj prinaša inovacije na ogromno različnih področjih.
Veliko je pripomogel pri razvoju tehnično obarvanih panog, v tekstilni in modni industriji pa se še razvija.
Strokovnjaki napovedujejo, da si bomo lahko v prihodnosti doma oblačila natisnili kar sami, hkrati pa naj bi bil vsak izdelek še bolj personaliziran, zdi pa se mi, da je za 3D tisk oblačil premalo interesa in raziskav, ki bi omogočili resnično funkcionalna oblačila. Sprašujem se tudi, če bi bilo sploh primerno in udobno vsak dan nositi oblačila iz plastike, pa tudi, če bi jih bilo tako enostavno natisniti doma. Kljub temu pa sta za modne oblikovalce 3D tisk in tudi 3D tisk na tekstil pomembna in zanimiva, saj lahko z njima ustvarijo kreacije izven okvirjev, ki pa so primerne predvsem za modno brv.
Sam 3D tisk na tekstil je zanimiv, ker lahko na tak način okrasimo osnovno tekstilijo, jo preoblikujemo ter ji dodamo nove lastnosti in nov videz. Ugotovila sem, da je bilo prav zaradi tega v zadnjih letih narejenih več raziskav in je bila ta metoda tudi večkrat preizkušena. Uporabili so jo različni oblikovalci in ustvarili nadvse zanimiva oblačila. Podobno kot jaz so vsi tiskali posamezne delce, ki so jih povezali v celoto. Redkim je adhezija uspela dobro, tudi oblačil ni nastalo veliko. 3D tisk na tekstil ima tako velik potencial, tudi oblikovanje vzorcev s to metodo je nekaj novega in zanimivega, potrebno pa bo kar nekaj časa, da bo tak tekstil lahko nosljiv v vsakdanjem življenju in bo odporen na razmere, ki jih tekstil prenese vsak dan.
Sama 3D tisk vidim predvsem za izdelavo vrhnjih oblačil, ki niso v s stiku s kožo in so lahko bolj groba in prosojna, in za izdelavo kopalk, ki so v vsakem primeru iz umetnih materialov. Ta diplomska naloga mi je prinesla nova obzorja in znanja, ki jih prej nisem poznala. Spoznala sem zanimivosti 3D tiska in 3D tiska na tekstil ter njegove prednosti kot tudi slabosti ter se dobro seznaninila z možnostmi uporabe pri oblikovanju. Tehnologijo bi rada še bolje raziskala in ustvarila kos oblačila, ki bi ga bilo možno nositi v vsakdanjem življenju.
6. Literaturni viri
[1] What is 3D Printing? V 3D printing.com [dostopno na daljavo], 2021, [citirano 16. 5. 2021].
Dostopno na svetovnem spletu:
< https://3dprinting.com/what-is-3d-printing/ >.
[2] MUCK, T. in KRIŽANOVSKIJ, I. 3D-tisk. Ljubljana : Pasadena, 2015, str. 21–29.
[3] How does an FDM printer work. V Kimya [dostopno na daljavo]. 2018 [citirano 8. 6. 2021] Dostopno na svetovnem spletu:
< https://www.kimya.fr/en/how-does-an-fdm-3d-printer-work/ >.
[4] Industrial applications of 3D printing : the ultimate guide. V AMFG : Autonomous manufacturing [dostopno na daljavo], 2020, [citirano 16. 5. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
</https://amfg.ai/industrial-applications-of-3d-printing-the-ultimate-guide/ >.
[5] REDWOOD, B., SCHöFFER, F. In GARRET, B. The 3D printing handbook technologies, design and applications. Amsterdan : 3D Hubs B.V., 2017 str. 27, 28.
[6] Andreas Bastian : about [dostopno na daljavo]. [citirano 28. 5. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
< https://www.andreasbastian.com/Mesostructured-Cellular-Materials >
[7] Kinematics dress. V Nervous system [dostopno na daljavo]. 2014[citirano 28. 5. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
< https://n-e-r-v-o-u-s.com/projects/albums/kinematics-dress-1/ >.
[8] Chainmail : 3D printable fabric [dostopno na daljavo]. [citirano 28. 5. 2021]. Dostopno na
[10] CAMPAGNE, C., NIERSTRASZ, V., in SANATGAR, R. H. Investigation of the adhesion properties of direct 3D printing of polymers and nanocomposites on textiles : effect of FDM printing process parameters. Applied Surface Science [dostopno na daljavo], 2017, vol 403, str. 551 – 563, [citirano]. Dostopno na svetovnem spletu:
< http://dx.doi.org/10.1016/j.apsusc.2017.01.112 >.
[11] BERGSCHNNEIDER, J., FINSTERBUSCH, K., KORGER, M., LUTZ, M., MAHLTIG, B. in RABE, M. Possible applications of 3D printing technology on textile substrates. IOP Conference Series : Materials Science and Engineering, 2016, vol. 141, 5. str.
[12] DOPKE, C., EHRMANN, A., GRIMMELSMANN, N., JUHASZ, I. In KOZIOR, T. Influence of fabric pretreatment on adhesion of three-dimensional printed material on textile substrates. Advances in Mechanical Engineering, 2018, vol. 10, no. 8, 8 str.
[13] BLACHOWICZ, T., EHRMANN, A. in KOZIOR, T. Adhesion of three-dimensional printingon textile fabrics: inspiration from andfor other research area : 3D printed fabrics – new functionalities for garments and technical textiles. Journal of Engineered Fibers and Fabrics, 2020, vol. 15, 6 str.
[14] FRIEDMAN, R. P. Smart textiles for designers inventing the future of fabrics. London : Laurence King Publishing, 2016, str. 27.
[15] The Petal Pusher, Maggie Orth [dostopno na daljavo]. 2018 [citirano 18. 5. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
< http://www.maggieorth.com/art_PetalPusher.html >.
[16] ZAPFL, D. How 3D printing in the textile industry is leading into a new era. V LEAD Innovation management, [dostopno na daljavo], 2019 [citirano 17. 5. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
< https://www.lead-innovation.com/english-blog/3d-printing-in-the-textile-industry >.
[17] Nike flyprint is the first performance 3D printed textile upper, V Nike news, [dostopno na daljavo].
2018 [citirano 18. 5. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
< https://news.nike.com/news/nike-flyprint-3d-printed-textile >.
[18] Adidas Futurecraft : the ultimate 3D - printed shoe. V Materialise [dostopno na daljavo]. 2021 [citirano 18. 5. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.materialise.com/en/cases/adidas-futurecraft-ultimate-3d-printed-personalized-shoe >.
[19] LANDAU, E. 'Space fabric' links fashion and engineering. V Nasa [dostopno na daljavo]. 2017 [citirano 18. 5. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
< https://www.nasa.gov/feature/jpl/space-fabric-links-fashion-and-engineering >.
[20] AZZARELLO, N. 3D printed lingerie at the victoria's secret fashion show. V Designboom [dostopno na daljavo]. 2013 [citirano 18. 5. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.designboom.com/design/3d-printed-lingerie-at-the-victorias-secret-fashion-show-12- 11-2013/ >.
[21] JORDAH, S. Architectural knowledge is “very useful for material developement” in fashion says Iris Van Harpen. V VDF [dostopno na daljavo]. 2020 [citirano 25. 5. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.dezeen.com/2020/05/07/iris-van-herpen-video-interview-architecture-fashion-design- vdf/ >.
[22] Iris Van Herpen : About [dostopno na daljavo]. 2021 [citirano 25. 5. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: < https://www.irisvanherpen.com/about >.
[23] Tredngrupa. V Pinterest [dostopno na daljavo]. [citirano 25. 5. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
< https://www.pinterest.com/pin/293789575689208461/ >.
[24] Tu Delft scientists work on 3D printed dress designed by Iris Van Herpen. V TU Delft [dostopno na daljavo]. The Netherlands [citirano 25. 5. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.tudelft.nl/en/2018/tu-delft/tu-delft-scientists-work-on-3d-printed-dress-designed-by- iris-van-herpen/ >.
[25] Iris Van Herpen : Runway [dostopno na daljavo]. [citirano 25. 5. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
[27] GONZALES, M. Revolutionary fashion designers who use 3D printing in their designs. V 3D print.com [dostopno na daljavo]. 2019 [citirano 25. 5. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
< https://3dprint.com/235318/revolutionary-fashion-designers-who-use-3d-printing-in-their-designs/
>.
[28] Repetition, Rhythm and Pattern. V Flyeschool [dostopno na daljavo]. 2011 [citirano 27. 5. 2021].
Dostopno na svetovnem spletu:
< http://flyeschool.com/content/repetition-rhythm-and-pattern >.
[29] ERMAN, B., ČERIN, N. Lastnosti rastrskih pik: seminarska naloga. Ljubljana, 2006, str. 5–8.
