UNIVERZA V LJUBLJANI Akademija za likovno umetnost in oblikovanje DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študijski program prve stopnje Oblikovanje naprave za zbiranje odpadkov v marinah Ana Krančić Ljubljana, 2021

UNIVERZA V LJUBLJANI

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje

DIPLOMSKO DELO

Univerzitetni študijski program prve stopnje Oblikovanje naprave za zbiranje odpadkov v marinah

Ana Krančić Ljubljana, 2021

UNIVERZA V LJUBLJANI

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje DIPLOMSKO DELO

Univerzitetni študijski program prve stopnje

Oblikovanje naprave za zbiranje odpadkov v marinah

Mentor: doc. Rok Kuhar

Ime in priimek avtorice: Ana Krančić

Študentka rednega študija Vpisna številka: 42160013

Študijski program in smer: Industrijsko in unikatno oblikovanje, Industrijsko oblikovanje

Ljubljana, maj 2021

Naslov diplomskega dela: Oblikovanje naprave za zbiranje odpadkov v marinah

Title of the thesis: Designing a device for collecting waste in marinas

industrijsko oblikovanje industrial design

navtika nautical

trajnostni razvoj sustainable development

onesnaževanje pollution

ekologija ecology

odpadki waste

diplomska naloga BA thesis

UDK - 7.05:628.32(043.2)

IZVLEČEK

Diplomsko delo je rezultat raziskave večplastne problematike onesnaževanja morskega okolja na področju navtike. V diplomski nalogi se posvečam in ponujam možne rešitve za zmanjševanje kopičenja odpadkov v morju in na obalnih območjih, ki so posledica malomarnosti in neodgovornega gospodarjenja z morskim okoljem ter posledično negativno vplivajo na zdravje ljudi, morsko floro in favno. Rezultat naloge je načrtovanje čistilne naprave, ki bo s svojim delovanjem del trajnostnega vzdrževanja, oblikovanja in razvoja marine. Cilj je, da s svojim delovanjem doprinese k zaščiti narave in ohranitvi nenadomestljive flore in favne. Funkcija čistilne naprave je zbiranje trdnih odpadkov, odpadnih olj, mikroplastike in podobnih drobnejših odpadkov ter snovi z uporabo alternativnega vira energije.

Diplomska naloga v prvem delu raziskovalno-analitične faze opiše navtični turizem ter navaja faktorje, storitve in

infrastrukturo, ki sestavljajo centre za navtični turizem. Drugi del raziskovalno analitične faze opisuje ekološki aspekt navtičnega

turizma in njegovo odvisnost od naravnih dejavnikov, ki so vsak trenutek vse bolj ogroženi. Predstavljeno je trenutno stanje trajnostnega pristopa in razvoja navtičnega turizma.

Problematika v tretjem delu opisuje najprej področje Jadrana in hrvaške obale, nato se zoži na območje Istre in na koncu osredotoči na marino Novigrad, ki mi je v diplomski nalogi služila kot bodoča delovna cona za načrtovani koncept čistilne naprave.

V sintezi diplomske naloge so opredeljeni problemi, cilji in izhodišča idejne rešitve. Končna rešitev predstavlja odgovor na aktualni problem, ponazorjen z skicami, vizualizacijami in tehničnimi načrti.

ABSTRACT

This diploma thesis is the result of research on the multifaceted issue of marine pollution from maritime industry. The thesis focuses on and aims at offering possible solutions to reduce the accumulation of waste in the sea and along the coastline that is a result of negligent and irresponsible management of the marine environment and therefore adversely affects human health, and the marine flora and fauna. The final result of the thesis comprises the outline of a treatment plant, the operation of which will contribute to a port whose maintenance, design and development are sustainable. The treatment plant’s purpose is to contribute to nature protection and the conservation of invaluable flora and fauna. Its function is to collect solid waste, waste oil, microplastics and similar smaller waste particles and substances by using an alternative source of energy.

The first part of the research-analysis section of the thesis includes a description of marine tourism and lists factors, services and infrastructures present in marine tourism

destinations, while the second part outlines the ecological aspect of marine tourism and discusses its dependency upon natural factors that are increasingly under threat. The state of play concerning the sustainable approach to and the

sustainable development of marine tourism is also presented.

The third part provides an overview of challenges present in the Adriatic and on the Croatian coast. The focus than narrows to the area of Istria and finally to the port of Novigrad, which was used as the potential future working site for the implementation of the planned concept of the treatment plant.

In the synopsis of the thesis, the issues, goals and premises regarding the conceptual solution are defined. The final part provides a solution to the on-going issue, illustrated with drawings, visualisations and technical plans.

KAZALO

1. UVOD 7 2. RAZISKOVALNO NAČRTOVALNA FAZA 8 2.1. Navtični turizem 9 2.1.1. Razvoj navtičnega turizma 9 2.1.2. Definicija navtičnega turizma 10 2.2. Faktorji navtičnega turizma 11 2.2.1. Storitve navtičnega turizma 13 2.2.2. Infrastruktura navtičnega turizma 18 2.2.3. Marina kot vrsta turističnega pristanišča 21 2.3. Ekološki aspekt navtičnega turizma 24 2.3.1. Trajnostni razvoj navtičnega turizma 25 2.3.2. Viri onesnaževanja morja v marinah 27

2.3.2.1. Onesnaževanje morja povzročeno z aktivnostmi plovil 34 2.3.3. Stanje Jadranskega akvatorija 36

2.3.3.1. Navtični turizem na Hrvaškem 38 2.3.3.2. Marina Nautica Novigrad 40

3. SINTEZA 41 3.1. Opredelitev problema 42 3.2. Opredelitev ciljev 44 3.3. Izhodišča 45 3.4. Analiza obstoječih sistemov za čiščenje morja 46 4. NAČRTOVANJE 47 4.1. Začetna faza načrtovanja in koncepti 48

4.1.1. Idejne skice 49 4.1.2. Hitro prototipiranje 51

4.2. Končni koncept 52 4.2.1 Sestavni deli končnega koncepta 53 4.2.2. Položaj delovanja čistilne naprave 53

4.3. Tehnične risbe 59 4.4. Končne vizualizacije 63

4.5. ZAKLJUČEK 66 5. LITERATURA 67 6. SEZNAM SLIKOVNEGA GRADIVA 69 7. SEZNAM TABEL 71

1111111111111111111111111111111111111111111111 1

111111111111111111111111

V zadnjem desetletju se vse bolj širi trend navtičnega turizma, v smislu ponudbe vse večjih plovnih objektov in povpraševanja za večjim številom privezov. Rezultat tega so prenasičenost obalnega območja, infrastruktura, ki ni zmožna slediti ekspanzivnemu razvoju navtičnega in drugih vrst turizma ter strategije, ki pogosto niso usklajene z navedenim razvojem.

Zato je potrebno, da se razvoj tehnologije ravnanja z odpadki na plovilih uskladi s tehnologijo in infrastrukturo današnjih tehnološko precej naprednih pristanišč.

2.1. Navtični turizem

Turizem se nenehno razvija predvsem zaradi globalizacije in višanja standarda, ki sta prisotna zadnjih nekaj desetletij. To vodi do stalnega širjenja človeških potreb in želja do neizmernih mej. Družbene spremembe so spremenile pojem in odnose v turizmu. To je tudi razlog oblikovanja novih turističnih produktov, ki ustvarjajo nove vrste turizma. 70 % celotnega svetovnega turističnega prometa je usmerjeno na obmorsko področje.¹ Najpomembnejši vzrok za to so naravne komponente morja in njegov biološki vpliv na fizično in psihično zdravje posameznika, njegova grandioznost ter psihofizične potrebe človeka po

rekreaciji v takih področjih. Da bi turizem sledil turističnemu povpraševanju, je bilo nujno dopolniti turistični ponudbo z novimi rekreacijskimi oblikami. Eden izmed njih in danes eden od najbolj ekspanzivnih modelov turistične rekreacije je navtični turizem. Danes navtični turizem velja za selektivno vrsto turizma, ki je rezultat dinamičnega gospodarskega in družbenega

razvoja zadnjih nekaj desetletij.

1 Ante DULČIĆ, Nautički turizam i upravljanje lukom nautičkog turizma, Split 2002, str.

10.

2.1.1. Razvoj navtičnega turizma

Če upoštevamo, da so se pomorska potovanja v preteklosti izvajala ne le iz ozemeljskih in ekonomskih razlogov, ampak tudi iz radovednosti, zabave, iskanja pustolovščin in drugih

človeških potreb, je navtični turizem del pomorske zgodovine.

Razvoj iz običajne plovbe v rekreativno športno plovbo se je zgodil na Nizozemskem, od koder izvira beseda "yacht", ki označuje manjšo ladjo za plovbo in križarjenje z namenom zabave. Navtični turizem je stopil na pot ekspanzije šele na začetku 20. stoletja.² Vertikalna rast navtičnega turizma v tem obdobju je posledica rasti števila svetovnega prebivalstva, povečanja dohodka na prebivalca, zmanjšanja transportnih stroškov, večje mobilnosti prebivalstva, poudarka na pomen prostega časa in drugih dejavnikov. S povečevanjem

življenjskega standarda in razvojem družbe v širšem smislu sorazmerno raste povpraševanje po novih

2 Denis IVOŠEVIĆ, Nautički turizam Hrvatske, Novigrad 1995, str. 33-35.

10

- kar smo v prejšnjem

oddelku/odlomku pojasnili kot multidisciplinarno panogo, ki povezuje skoraj vse gospodarske dejavnosti s ciljem

promoviranja in prodaje turističnega produkta.

navtični

turizem

destinacijah, kar je pogojevalo proces migracij na obalna območja in proces izgradnje specializiranih pristanišč, ki ponujajo storitve navtičnega turizma ob obali Italije, Španije, Portugalske, Hrvaške, Turčije, Grčije in drugih sredozemskih držav. Sredozemsko morje zaradi svojih naravnih danosti postaja tako najbolj privlačno območje navtičnega turizma. Na začetku razvoja, do druge polovice 20. stoletja, je bil navtični turizem ekskluzivnega značaja, vendar je bila zaradi že omenjenih dejavnikov potrebna sprememba takega tipa turizma, in sicer tako, da bi ta postal dostopen širšemu krogu potrošnikov. K temu je pripomogla tudi intenzivnejša gradnja jadrnic in specializiranih pristanišč za sprejem jaht in čolnov.³ Na svetovni ravni lahko ugotovimo, da se je plovba, ki je bila prej obravnavana le kot nuja ali potreba, razvila v eno izmed najbolj iskanih in najatraktivnejših vrst počitnic oziroma veje turizma z nazivom »navtični turizem«.

3 Prav tam, str.1-2.

2.1.2. Definicija navtičnega turizma

Sam naziv je sestavljen iz dveh besed:

Zakonodajna definicija navtičnega turizma na Hrvaškem je določena z "Zakonom o turistični dejavnosti" (poglavje I, člen 84) in se glasi: "Navtični turizem je plovba in bivanje turistov (navtik ali potnik) na plovnih objektih za osebno uporabo ali

gospodarske dejavnosti kakor tudi bivanje v pristaniščih

navtičnega turizma in navtičnega dela pristanišča, odprtega za javni promet, za počitek, rekreacijo in križarjenje."⁴

4 Zakon o pružanju usluga u turizmu, Zakoni, 08. 04. 2020, dostopno na

< https://www.zakon.hr/z/343/Zakon-o-pru%C5%BEanju-usluga-u-turizmu> (30. 5.

2020).

- kar pomeni, da se dejavnost izvaja na vodi s pomočjo plovnega objekta,

navtični

2.2. Faktorji navtičnega turizma

Osnovna klasifikacija navtično turističnega prometa je razdelitev na dejavnike, ki so ključni za njegovo uresničitev. Ti dejavniki so:

1. subjekti ali udeleženci navtičnega turističnega prometa 2. objekti ali sredstva navtičnega turističnega promet

Tabela 1 Razdelitev subjektov in objektov navtičnega turizma.

1.

2.

Subjekti - udeleženci navtičnega prometa imajo časovno in finančno možnost, da zadovoljijo svoje potrebe po navtičnih turističnih storitvah. Navtik je oseba, ki je voditelj plovila in je dolžan imeti nabor praktičnih in teoretičnih znanj in veščin, da lahko varno in uspešno izpluje iz izhodiščnega pristanišča in vpluje v ciljno pristanišče. Največje število udeležencev predstavljajo uporabniki plovila, ki nimajo ali ne morajo imeti nobenega znanja s področja navtike.⁵

Objekti - glavni element navtičnega turizma so prevozna sredstva, torej plovne enote, ki imajo konstrukcijske lastnosti za sodelovanje v navtičnem prometu.⁶

5 Tihomir LUKOVIĆ, Zvonko GRŽETIĆ, Nautičko turističko tržište u teoriji i praksi Hrvatske i europskog dijela Mediterana, Split 2007, str. 98.

6 DULČIĆ 2002, op.1, str. 66.

Subjekt navtičnega prometa se lahko premika po vodi in se na njem zadržuje le s pomočjo plovila, s katerim dosega načrtovani način rekreacije ter analogno s tem udeležbo v navtičnem turizmu. V tem je ključna razlika med navtičnimi in drugimi oblikami turističnega prometa. Med materialna sredstva navtičnega turizma sodijo naslednja plovila: čolni na vesla ali jadra, motorni čolni, gliserji, jadrnice, jahte, motorne jahte, katamarani, trimarani, potniške ladje, tovorne potniške ladje, turistične ladje, botel (ladja-hotel) in podobno.

Tako široka paleta različnih modelov plovil in sodobnih elektronskih in satelitskih navigacijskih pripomočkov in opreme je predvsem posledica tehnološkega razvoja, pa tudi razvoja ladjedelništva, ki se kontinuirano izboljšuje. Rezultat tega je večja ponudba in povpraševanje tako po sredstvih kot drugih storitvah navtičnega turizma.

Glede na velikost plovila razlikujemo naslednje kategorije:

 majhna - do 5 metrov

 srednja - od 5–15 m

 velika - nad 15 m

2.2.1. Storitve navtičnega turizma

Navtični turizem predstavlja razmeroma novo vejo v tipologiji turizma, v kateri je družba prepoznala velik potencial

gospodarske in ekonomske koristi. Kakor v drugih področjih tako tudi na področju navtičnega turizma uporabniki nenehno postavljajo nove zahteve do proizvajalcev in ponudnikov navtičnih storitev, kar ima za posledico konstantno širjenje ponudbe navtičnih dejavnosti.

Pri uporabi in namestitvi plovila v navtičnih središčih navtični turisti aktivirajo nabor gospodarskih odnosov z uporabo omenjenih storitev. Navedene storitve so del zelo širokega spektra produktov, v čigar proizvodnjo so vključene številne dejavnosti in s tem različni ekonomski subjekti.

Ponudbo in povpraševanje navtično turistične dejavnosti lahko razvrstimo na tiste potrebe, ki izpolnjujejo:

 potrebe turistov v navtičnem turističnem prometu

 tehnične, oskrbovalne in druge servisne potrebe, ki izhajajo iz uporabe plovil v navtičnem turističnem prometu.

Navtični turisti med bivanjem v določenem akvatorij uporabljajo poleg priveza številne pristaniške, komunalne, upravne in

servisne službe, da izpolnijo zahtevane potrebe plovil, na katerih bivajo. Te dejavnosti lahko opredelimo kot temeljne storitve navtičnega centra.

Osnovne storitve marin, namenjene za plovila navtično turistične dejavnosti, vključujejo:

 storitve na pontonih, kot so priključek za pitno vodo, elektriko, priključek za elektronske naprave

 logistične storitve, kot so dostop do elektrike, vode, uporaba sanitarij, parkirišče za avtomobile, oskrba naftnih derivatov in plina

 storitve oskrbe, servisiranja, varovanja in skladiščenja plovil ter popravila na plovilih

 tehnične in servisne storitve, kot so storitve žerjava, mehanikov, električarjev, mizarjev, pleskarjev, tapetarjev, krojačev jeder, strokovnjakov za ladijsko opremo.

 zagotovljena varnost sidrišča

Izbor navedenih storitev je odvisen od velikosti plovila, stopnje tehnične opremljenosti marine in načina, kako se plovilo pripelje v marino (po morju ali kopnem). Navtične turiste delimo na tiste, ki uporabljajo plovila za večdnevno bivanje in na tiste, ki

uporabljajo plovila za enodnevno bivanje na vodi, npr. izlete in

krajše bivanje na plovilu. V marinah se razen temeljnih dejavnosti navtičnega turizma razvijajo še številne druge

komplementarne dejavnosti: hoteli, restavracije, bari, gradnja in popravila plovil, servisiranje pomorskih motorjev, servis in popravilo navtične opreme, trgovine, športna igrišča,

organiziranje izletov, dejavnosti potovalnih agencij, finančne storitve, zdravstvene storitve in številne druge. Navtični turisti lahko uporabljajo storitve za zadovoljevanje svojih potreb v navtičnih središčih, kjer so nameščeni, kot tudi izven njih; npr.

storitve obalnega mesta, katerega del je navtično središče ali v bližini le-tega.

Glede na napisano lahko sklepamo, da mora navtični turizem svojim strankam ponuditi dodatne storitve, ki niso tako

pomembne ali sploh niso potrebne za druge vrste turizma, ,medtem ko navtični turisti lahko uporabljajo vse storitve, ki jih uporabljajo ostali udeleženci v turistični panogi. To se nanaša na storitve zunaj navtičnih središč, kot so npr. nastanitvene

storitve, restavracije, trgovine in druge zabavne, rekreacijske in komunikacijske vsebine.

Osnovni pogoji, ki jih navtični turistični kraji ponujajo in ki so odločilni tudi pri izbiri destinacije za navtične turistične namene so:⁷

 privlačnost: naravne lepote, kulturnozgodovinski

elementi, različne kulturne, zabavne in športne aktivnosti in prireditve ter dogodki

 dostopnost in komunikativnost: možnost dostopa, prometne povezave, medijski sistem

 receptivne zmogljivosti: nastanitvene zmogljivosti in spremljajoči objekti potrebni za opravljanje različnih storitev; trgovine, restavracije, pošta, parki, plaže, sprehajališča itd.

7 DULČIĆ 2002, op.1, str. 83.

Navtični turizem je kombinacija sociološko-ekonomskih funkcij, ki je med ustanavljanjem navtičnih centrov s posrednim ali neposrednim delovanjem povzročila:⁸

 napredek terciarnih dejavnosti

 zaposlitev velikega števila delavcev zaposlenih v dejavnostih, ki so neposredno ali posredno vključeni v trg navtičnega turizma

 ustvarjanje dobička

 urbaniziranje razvitih in nerazvitih priobalnih krajev

 splošni razvoj gospodarstva

 razvoj na lokalni in regionalni ravni

Za uresničitev zgoraj navedenega je potrebno navtičnega turista postaviti v središče vseh dejavnosti in optimizirati razmerje med njegovimi potrebami, kupno močjo, pripravljenostjo za nakup in prostim časom, ki ga ima na razpolago.

8 IVOŠEVIĆ 1995, op. 2, str. 25–26.

Dejstvo je, da je navtični turizem še vedno privilegij srednjega in višjega razreda z visoko kupno močjo. Gre torej za vrsto

elitnega turizma, pri katerem se turista ne obravnava kot navadnega gosta, ampak so njegova pričakovanja in potrebe zahtevnejše, kar spremlja tudi višja cena.

Navtični turizem okarakterizira in hkrati omejuje faktor

sezonskosti, ki vpliva tako na skrajšanje poslovnega leta kot na konstantno spreminjanje oziroma prilagajanje navtičnega turističnega produkta. To je opazno tudi pri vrsti ponudbe in oscilacijah cen storitev do kar 40 % med vrhuncem sezone in posezone.

K razvoju navtičnega turizma in vključenih dejavnosti prispeva lokacija v obalnem pasu. Ključno je, da gospodarstvo, ki razpolaga s takšnimi odlikami, vzpostavi ravnovesje le-tega med lastno proizvodno in finančno sposobnostjo. Brez pravilno usmerjene funkcije strateškega in družbeno odgovornega upravljanja, podjetništva ter učinkovitega proizvodno-

storitvenega odnosa razvojnih ciljev ne bo mogoče doseči, ne glede na ugodne naravne pogoje.

Slika 1 Dejavniki, ki vplivajo na uspešnost navtičnega turizma.

2.2.2. Infrastruktura navtičnega turizma

Obvezna determinanta pomembnih turističnih krajev v

Sredozemlju je zagotovitev varnega vplutja in izplutja turističnih plovil, najpogosteje v bližini starih mestnih jeder. Vzdolž

obalnega pasu so zgrajena središča navtičnega turizma, pristanišča in marine, ki s standardiziranimi vsebinami privabljajo in sprejemajo navtične turiste.

Dejavniki, ki vplivajo pri diferenciranju kakovosti storitev, ki jih nudijo navtična turistična pristanišča:

 atraktivnost naravnih dejavnikov v bližini pristanišča

 sposobnost ponujanja in zagotavljanja kakovostnih tehničnih in storitvenih storitev

 kakovost opreme

 različne možnosti oskrbe

 komplementarnost storitev

 dobra prometna povezava

 mednarodni ugled in prepoznavnost pristanišča

Po Pravilniku o razvrščanju in kategorizaciji pristanišč navtičnega turizma (Zakon o pružanju usluga u turizmu, II. VRSTE LUKA NAUTIČKOG TURIZMA, člen 5.) se navtični turistični objekti razvrščajo v naslednje vrste:⁹

9 Pravilnik o razvrstavanju i kategorizaciji luka nautičkog turizma, Narodne novine, 23. 06. 2008, dostopno na

<https://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2008_06_72_2402.html> ( 05. 06. 2020).

Slika 2 Objekti navtičnega turizma.

1. 2.

3. 4.

Sidrišče – nudi začasni privez manjših motornih jaht in čolnov in ni opremljeno s komercialno infrastrukturo.

Odlagališče plovil – del zemljišča, kjer se nudijo storitve skladiščenja, varovanja, transporta, spuščanja ali dvigovanja plovila v ali z območja morja.

Suha marina – del zemljišča, kjer se nudijo storitve skladiščenja, varovanja, transporta, spuščanja ali dvigovanje plovila v ali z območja morja.

Marina – kompleksen tip pristanišča, v katerem se nudijo storitve najema priveza, varovanja, vzdrževanja in servisiranja plovil (podrobneje opisano v naslednjem odstavku).

Isti pravilnik določa minimalne tehnične zahteve za vsako vrsto pristanišča in minimum osnovnih in komplementarnih

(gostinske, trgovinske in druge) storitev, ki jih mora pristanišče zagotavljati v svojemu poslovanju. Vsak kraj prilagodi vrsto pristanišča svojim infrastrukturnim zmožnostim in strankam, ki tam gravitirajo, v večini primerov pa nastane kombiniran tip turističnega pristanišča.¹⁰

10 LUKOVIĆ in GRŽETIĆ 2007, op. 5, str. 78.

2.2.3. Marina kot vrsta turističnega pristanišča

Marina označuje prevladujoč in najbolj kompleksen tip turističnega pristanišča, v kateri se nudijo storitve najema priveza, varovanja, vzdrževanja in servisiranja plovil in druge storitve visokega standarda iz različnih turističnih domen. Je del vodnega prostora in obale, posebno zgrajen in urejen v

ambient, ki predstavlja kompleksen sistem opremljenih objektov, v katerih se izvajajo različne dejavnosti, s ciljem izpolnjevanja potreb in zahtev turistov.

Marine služijo za sprejem in namestitev plovnih enot različnih velikosti (običajno od 5 do 35 metrov), za turistične namene od zagotavljanja storitev začasnega bivanja, varnosti posadke in plovil do gostinskih, trgovinskih in drugih storitev.

Pravilnik o razvrščanju in kategorizaciji pristanišč za navtični turizem (v skladu z 22. členom) predpisuje in določa pogoje za kategorizacijo marin iz najnižjega standarda z oznako 2 sider do 5 sider, ki označujejo najvišji nivo.

Glede na lastništvo je marina lahko:¹¹

 privatna – komercialnega značaja, pri čemer ima

koncesionar pravico gradnje marine, pravico prodaje in pravico uporabe.

 komunalna – z njimi upravlja pristaniška uprava ali država in je namenjena predvsem domačemu prebivalstvu.

 javna – v lasti državnih in lokalnih oblasti, pri čemer koncesionarji letno najemajo priveze.

11 Prav tam, str. 75-76.

Na sredozemski obali prevladuje mediteranski tip gradnje marin. Marine te vrste se najpogosteje nahajajo v bližini ali znotraj mest in se na ta način združujejo z infrastrukturo in ponudbo mesta, v katerem se nahajajo. Običajna razpoložljivost marin se giblje od 400 do 500 privezov.

Lokacija oziroma položaj marine je večinoma pogojen z obalnim in otoškim reliefom, stopnjo razgibanosti podmorja, postavitvijo naselij in drugimi dejavniki. Pri postavljanju privezov v marinah se uporabljajo fiksni in/ali t.i. pontonski ali plavajoči pomoli, na katerih so nameščeni priključki za elektriko in vodo. V marinah oz. krajih, kjer je oscilacija plimovanja večja od metra, je najprimernejše postavljanje pontonskih pomolov.

Glede na položaj akvatorija v odnosu s kopnim ločimo naslednje vrste mediteranskega tipa gradnje marine:

Slika 5 delno zaprti tip. Slika 6 popolnoma zaprti tip.

Slika 3 odprti tip. Slika 4 delno odprti tip.

2.3. Ekološki aspekt navtičnega turizma

Najpomembnejši naravni elementi za razvoj navtičnega turizma so morje in obalno območje oziroma kopno obkroženo z morjem. Skupaj predstavljata harmonijo različnih naravnih sistemov in naravno osnovo ne le navtičnega turizma, ampak tudi številnih drugih oblik turizma in dejavnosti, ki so v njem vključene.

Navtični turizem je pogojen in odvisen od naravnih dejavnikov, kot so čisto in prozorno morje, zanimivo podmorje, ugodne podnebne razmere, slikovita obala, naravni pogoji za plovbo, razpoložljive vsebine na obali in podobno. Raziskave so pokazale, da človek na številne načine destruktivno vpliva na okolje. Ljudje smo s svojimi dejanji naravne dobrine spremenili v gospodarske vire in jih preusmerili v svojo korist.

Raznovrstne oblike škode so zaradi onesnaževanja in eksploatacije naravnih virov dosegle svetovne razsežnosti.

Onesnaževanje okolja ne pozna meja, kar pomeni, da se onesnaževanje morja v eni državi odraža z negativnimi učinki tudi v drugih državah. Prav tako se posledice projicirajo na

vsakega posameznika, ne glede na to, ali se tega zaveda ali ne in ali ima koristi od turizma ali ne. S tega vidika so vloga in zaščita države ter njeni zakonodajni predpisi ključnega pomena pri usmerjanju družbe k odgovornemu ravnanju do okolja.

Država je kot zaščitnica javnih dobrin dolžna intervenirati pred negativnimi vplivi na okolje, da bi zaščitila tiste, ki trpijo škodo.

Živimo v obdobju intenzivne standardizacije, v kateri so se razvili številni nacionalni, skupinski in mednarodni standardi kakovosti na področju zaščite morja pri uporabi morja kot storitve.¹²

Obstajajo tudi številni predpisi, namenjeni varovanju morskega okolja in preprečevanju onesnaževanja, ki so vzpostavili

zasebno pravno disciplino, usmerjeno v racionalno in odgovorno rabo morja ter žive in nežive narave v njem.

12 Prav tam, str. 256.

2.3.1. Trajnostni razvoj navtičnega turizma

Proces naseljevanja obale in razvoj navtičnega turizma, kot je razvidno iz prejšnjih poglavij, sta prinesla številne pozitivne, pa tudi številne negativne učinke, predvsem pri onesnaževanju in nasičenosti morskega okolja.

Načelo trajnostnega razvoja pomeni zadovoljitev potreb današnje generacije brez izčrpavanja in ogrožanja obstoječih virov, da bi to bilo mogoče tudi prihodnjim generacijam.

Divergentni razvojni interesi navtičnega turizma (gospodarski, socialni, ekološki ...) si prizadevajo uskladiti in usmerjati po paradigmi trajnostnega razvoja, oziroma trajnostnega sobivanja družbe, turistov in narave kot osnove njihovih želja in potreb.

Koncept trajnostnega razvoja mora biti del vsakega resnega razvojnega načrta in strategije. V poslovanju je dobičkonosnost glavni cilj, ki marsikdaj presega okoljske zmožnosti in človeško etiko, kar je v nasprotju z načelom trajnostnega razvoja.

Zavedati se moramo, da je škoda v okolju hkrati škoda za družbo.

Prioriteta trajnostnega razvoja na področju navtičnega turizma je vsekakor skrbno in previdno gospodarjenje z morskim okoljem s ciljem ohranjanja humanega pristopa za dobro prihodnjih generacij. Zaradi prenasičenosti turizma in onesnaženja morja in obale se pojavljajo primeri sabotiranja morja. Reakcije na obremenjevanje morskega sistema vodijo do tega, da morje samo proizvaja agresivne alge, cvetenje morja, reakcije na zaščitne barve trupa plovila in podobno.¹³ Največja nevarnost za morski sistem so gotovo človek in njegova dejanja, bodisi slučajna ali namerna. S svojim nepremišljenim delovanjem lahko povzročijo pogubne posledice, kot so destrukcija morske flore in favne, ogrožanje zdravja ljudi, oviranje pomorskih

dejavnosti, poslabšanje kakovosti morja in zmanjšanje estetske privlačnosti obalnega in morskega okolja.¹⁴ Zato bi pristanišča za navtični turizem morala integrirati in izvajati pristop

trajnostnega razvoja v vsaki organizirani aktivnosti.

13 Prav tam, str. 250.

14 Dorotea ČORIĆ, Međunarodni sustav odgovornosti za onečišćenje mora uljem - najnovije izmjene, Hrčak: Portal hrvatskih znanstvenih i stručnih časopisa , 2006, str. 4, dostopno na <https://hrcak.srce.hr/25246> (10. 06. 2020).

Slika primer cvetenja morja

Slika 7 Onesnaženost morja.

2.3.2. Viri onesnaževanja morja v marinah

Ekonomska analiza temelji izključno na razmerju stroškov in prihodkov, v katere je nujno integrirati ekološki pristop. Ekologija postaja pomemben dejavnik pri oceni uspešnosti in

upravičenosti investiranja. To velja tudi za področje navtičnega turizma.

Na žalost morje pogosto prevzame vlogo deponije. Vzrok za to so pogosto neodgovorno vedenje navtikov, ki niso ekološko ozaveščeni in ki smeti oziroma odpadke odlagajo v morje, medtem ko enako kot ostali turisti želijo, da je le-to čim bolj čisto. Lahko sklepamo, da je potreben nadzor in izobraževanje že samih navtikov. Škode (razlitje odpadnih tekočih goriv,

odpadne vode, trdnih odpadkov itd.), ki jo povzročijo uporabniki plovil, imajo katastrofalne posledice za morski ekosistem.

Raziskave kažejo, da se obremenitev morja in obale s

plavajočimi odpadki vsako leto povečuje, z največjim deležem plastike in mikroplastike. V večini primerov za sanacijo ali čiščenje takšnih odpadkov, ki sežejo v obalno območje, poskrbijo prostovoljne akcije.

Slika 8 Smeti v morju

Vir onesnaževanja morja je lahko:¹⁵

 s kopna

 iz zraka ali po zraku

 s plovila

 onesnaževanje s potapljanjem

 onesnaževanje, ki ga povzročajo dejavnosti v podmorju Vzroki onesnaževanja morja s plovila so lahko:¹⁶

 pogonski učinek (polnjenje goriva, čiščenje rezervoarja, praznjenje balastne vode itd.)

 izredni dogodki (pomorske nezgode) – pomorska prometna nesreča, nasedanje, požar, eksplozija

 vsako namerno odmetavanje odpadkov in drugih snovi v morje

15 Prav tam, str. 72.

16 Prav tam.

Snovi, ki onesnažujejo morje:¹⁷

 olja (tovor na tankerjih, olja, ki se uporabljajo kot gorivo na plovilih, naftni ostanki)

 zdravju škodljive tekoče snovi (različne kemikalije) in škodljive snovi

 sanitarne odpadne vode

 smeti

 biološko onesnaževanje (škodljivi morski organizmi)

17 Prav tam.

Vzroki onesnaževanja morja v marinah so najpogosteje antropogenega izvora, kot so:

 sanitarne odpadne vode

 neposredno izpuščanje trdnih odpadkov s strani uporabnikov med bivanjem v marini

 izpušni plini med delovanjem motorja

 neposredno izpuščanje goriva

 strupene barve, ki se uporabljajo za barvanje in

premazovanje plovil – te barve zelo škodljivo vplivajo na morske organizme, prek prehranjevalne verige pa tudi na ljudi

 onesnaževanje kot posledica servisiranja ladijskih motorjev

 odpadne vode, nastale med pranjem plovil

 biocidi, ki so sestavni deli barv proti obraščanju (t.i.

"antifauling", s katerim se preprečuje oprijemanje alg na podvodno površino plovila)

Kopensko onesnaževanje morja predstavlja 80 % celotnega onesnaževanja morja.¹⁸ Obalni (kopenski) viri onesnaževanja z odpadki so lahko posledica slabo zgrajenih odlagališč

odpadkov v naseljih in mestih, neustreznih odvodov in

kanalizacije, dotoka rek, izlivanja z dežjem in pihanja z obrežja med nevihtami, odlaganja odpadkov s strani človeka in

turističnih dejavnosti na raznih delih obale.

Morski viri onesnaževanja odpadkov lahko nastanejo zaradi dejavnosti plovil (trgovskih, ribiških, potniških, turističnih in drugih), zaradi naprav, potrebnih za delovanje marikulture in platform za nafto in plin. Veliko lažje in ceneje je kontrolirati in preprečiti takšne situacije kot sanirati škodo, ki jo le-te lahko povzročijo.

18 Prav tam, str. 8.

Slika 9 Viri onesnaževanja morja.

Slika 10 Nevarnost plastike v morju.

Glavna težava je v tem, da se na svetu 90,5 % proizvedene plastike po uporabi ne reciklira, ampak postane odpadek. Skoraj 79 % teh odpadkov konča na odlagališčih ali v okolju, zelo pogosto pa tudi v morju.¹⁹ Kljub vsestranski uporabnosti plastike kot materiala, je plastika izjemno škodljiva za naše zdravje. Takšni odpadki so odporni na razgrajevanje in potrebnega je veliko časa, preden se popolnoma ne razgradijo.

19 Statistics of the Year 2018, Royal Statistical Society, dostopno na

<https://www.statslife.org.uk/news/4026-statistics-of-the-year-2018-winners-

announced> ( 15. 06. 2020). Slika 11 Čas razgradnje odpadkov.

2.3.2.1. Onesnaževanje morja povzročeno z aktivnostmi plovil

Pogonska olja (olje za pogon ali mazanje plovil) so za morsko okolje zelo nevarna, saj na morski gladini počasneje

izhlapevajo, jih je težko odstraniti, čiščenje je drago, pustijo pa tudi škodljiv odtis.²⁰ Zahvaljujoč novim tehnologijam,

izboljšavam pogonskih sistemov plovil in razglasitvi ter

sprejemanju različnih mednarodnih konvencij in predpisov se proces onesnaževanja s katranom in gorivom vsako leto vse bolj reducira.

Veliko težavo predstavljajo fekalne vode, ki v morju končajo zaradi slabo nameščenega drenažnega sistema brez ustreznih čistilnih elementov. Evropski predpisi prepovedujejo izpust teh neobdelanih črnih odpadnih vod v pristaniščih, vendar

dovoljujejo izpust v odprtem morju. Težava je v tem, da meje odprtega morja niso določene. Vseeno se pogosto dogaja, da se fekalne vode izpuščajo v marinah. Resnost in nevarnost

20 ČORIĆ 2006, op. 15, str. 156.

onesnaženja s fekalijami, ki lahko povzroči bakterijsko in virusno kontaminacijo ter zastrupitev rib, školjk, ptic in celo ljudi, je podcenjena. Trenutno ni tehnologije za popolno recikliranje fekalij s plovil. Dejstvo je, da je v marini slaba cirkulacija vode, zaradi česar se je težko znebiti take vrste onesnaženja. Vse te vrste odpadkov (iztrebki, pogonska olja, trdni odpadki in druge škodljive snovi) pogosto ostanejo ujeti znotraj prostorov marine, kar posledično vodi do konsistentnega tveganja ogrožanja morske flore, favne in vseh uporabnikov marine (čolnarjev, zaposlenih, mimoidočih in drugih). Poleg turistov so glavni onesnaževalci tudi domača plovila (za turistične in osebne namene), katerih lastniki so prav tako nagnjeni k odlaganju fekalnih vod in trdnih odpadkov v morje.

Pristaniške oblasti določajo predpise za gospodarjenje z

odpadki s ciljem pravilnega ravnanja z odpadki in ohranjanja ter preprečitve onesnaženja morja, kopenskih in okoljskih območij.

Sodobno ladjedelništvo je z vključitvijo novih tehnologij omogočilo zmanjšanje negativnega vpliva na morje,

povzročenega od raznovrstnih aktivnosti plovil. Nova težava je v tem, da je nova tehnologija na plovilih (npr. za odlaganje

odpadkov) v večini primerov naprednejša od tehnologij, s katerimi marine razpolagajo, zaradi česar ustrezno zbiranje odpadkov ni mogoče. Poleg tega je še vedno v uporabi veliko število starejših plovil, kjer stara oprema ne ustreza novejšim okoljskim zahtevam in predpisom. Vsekakor je potrebno razvoj tehnologije ravnanja z odpadki na plovilih uskladiti s tehnologijo in infrastrukturo današnjih precej naprednih in sodobnih

pristanišč.

2.3.3. Stanje jadranskega akvatorija

Stanje jadranskega akvatorija, v pogledu čistoče in zbiranja odpadkov, ni spodbudno predvsem zaradi lastnosti, kot sta plitko in zaprto ali polzaprto morje, ki se nahaja znotraj Sredozemskega morja, ki je tudi pol zaprto in precej

onesnaženo. Jadransko morje kot globoko zarezan plitek zaliv je ekološko zelo občutljivo območje prav zaradi počasnih

premikanj vodnih mas (šibki vodoravni in navpični morski tokovi) ter frekvenčnega pomorskega prometa.

Čeprav so v Jadranskem morju največji povzročitelji onesnaževanja veliki tankerji nafte in težkih olj na poti do pristanišč v Kopru in Trstu, kar bi v primeru pomorske tragedije povzročilo katastrofalne posledice za celotno Evropo, veliko težavo predstavljajo tudi odpadki, ki se nabirajo na površinah in dnu Jadrana.

Slika 12 Smer morskih tokov v Jadranskem morju.

Količina in zastopanost plastičnih odpadkov na dnu

Jadranskega morja je med najvišjimi v Evropi. Največ odpadkov ustvarja prebivalstvo, približno štiri milijone ljudi, ki živi na

vzhodni obali Jadrana, a čigar število se v turistični sezoni poveča za skoraj šestkrat. Največja grožnja za Jadransko morje in okolje okoli njega je ekspanziven razvoj navtičnega in drugih vrst turizma.

Masovni turizem je povzročil onesnaževanje zraka, morja, vode in tal, najpogosteje zaradi odpadkov, ki so bili odvrženi v morje, na plažah, ob cestah, gozdovih in drugih javnih površinah.

Morje naseljuje ogromna skupnost rastlinskih in živalskih vrst, kar je s turističnega vidika zelo privlačno. Rastoče

povpraševanje po navtičnih turističnih storitvah je vzrok

prekomerne gradnje navtičnih centrov in turističnih objektov, ki niso vedno v skladu s prostorskimi zmogljivostmi in programom varstva okolja. Pred vsako gradnjo novih pristanišč za navtične in turistične namene bi morale biti prednostne naloge

adaptiranje, rekonstruiranje in/ali povečanje sprejemnih

zmogljivosti že obstoječih pristanišč, uvajanje novih tehnoloških rešitev v infrastrukturo in zagotavljanje oskrbe z napravami in opremo za zaščito morja pred onesnaženjem.

Pogosto se dogaja, da navtični turistični objekti nimajo ustrezno zgrajene komunalne infrastrukture, zlasti za odstranjevanje odpadkov in čiščenje odpadnih voda in odtokov. Zato je treba v pristaniščih in marinah zagotoviti primerno opremo za sprejem odpadnih vod in ostalih odpadkov s plovil. Zadnja leta smo priča razvoju turizma, kopičenju odpadkov v morju in na obalnih območjih, uporabi vse bolj agresivnih kemikalij in drugih

škodljivih snovi, ki končajo v morju in tako motijo ravnovesje morske favne in flore ter upočasnjujejo njegovo sposobnost

"avtopurifikacije"²¹, ali ga celo trajno poškodujejo. Potrebno je vključiti tudi družbo, strokovnjake in turistične organizacije, da bi prebivalstvu zagotovili potrebno izobraževanje za varstvo okolja in gospodarjenje z odpadki ter zagotovili potrebne zakonske represivne ukrepe in kazni.

21 Avtopurifikacija- proces samoprečiščevanja vode/morja

2.3.3.1. Navtični turizem na Hrvaškem

Hrvaška je znana kot ena od vodilnih destinacij navtičnega turizma zaradi izjemno privlačnih naravnih danosti, razgibanosti in neokrnjenosti obale ter ugodnih podnebnih značilnosti in relativno dobre ponudbe navtično turističnih storitev.

Hrvaška, katere obalna linija je dolga 1777 kilometrov, zaobjema pa 1246 otokov, razpolaga z 78 marinami, 75 sidrišči, 9 privezi in 5 depoji za čolne.²² Povpraševanje po storitvah navtičnega turizma na hrvaški obali iz leta v leto vertikalno narašča. To lahko potrdi dejstvo, da je skupni

prihodek iz navtičnega turizma v letu 2019 znašal 918 milijonov kun, kar je 7,2 odstotno povečanje v primerjavi z letom 2018.²³

22 Nautički turizam: Kapaciteti i poslovanje luka nautičkog turizma u 2019, Državni zavod za statistiku, 2020, dostopno na <https://www.dzs.hr/> (20. 06. 2020).

23 Prav tam.

Slika 13 ACI Marina Split

Analize o onesnaženosti morja po obalnih Hrvaških županijah so pokazale, da je Istrska županija najbolj izpostavljena onesnaženju. Istro in severni Jadran okarakterizira zalivsko morje, zaradi česar je stopnja ekološke občutljivosti na zelo visoki ravni.

Izmed vseh odpadkov prisotnih v hrvaškem morju, jih kar 45 % nastane v severnem Jadranu, ki je po površini manjši od srednjega in južnega Jadrana. Na območju od Umaga do Pomerja je evidentna povprečna številka 9 privezov na kilometer obale, medtem ko je v drugih evropskih regijah povprečje 2 priveza na kilometer, kar pomeni, da je zahodna obala Istre ena od najbolj obremenjenih evropskih regij po zastopanosti

privezov.²⁴

24 LUKOVIĆ in GRŽETIĆ 2007, op. 5, str. 251.

Slika 14 Marina na Hrvaškem

2.3.3.2. Marina Nautica Novigrad

Marina Nautica se nahaja na severozahodni obali Istre v naravno globokem zalivu (4 m) Novigradskega zaliva. Marina Nautica je odprta čez celo leto in sprejema čolne dolžine od 10 do 35 metrov na 365 privezih. Vsi privezi imajo priključke za elektriko in vodo. ²⁵

Odpadke s plovnih objektov se ločuje v to namenjene plastične zabojnike različnih prostornin:

- zabojnik za pločevinke, manjše kovinske izdelke in stekla (prostornine 250 litrov)

- zabojnik za papir (prostornine 250 litrov)

- zabojnik za plastiko in PET embalažo s prostornino 250 litrov

- zabojnik za mešane odpadke s prostornino 1100 litrov - zabojnik (jeklena posoda) za odpadna olja s prostornino

2 x 250 litrov

25 Marina Novigrad, Charter Croatia, dostopno na

<https://chartercroatia.net/hr/marina-novigrad/> (22. 06. 2020).

- zabojnik (plastična posoda) za odpadna olja s prostornino 1000 litrov

Zabojniki za odpadke se v marini nahajajo na dveh mestih.

Obdani so z ograjo, tako da se ne premikajo in ne dovoljujejo nepooblaščenega dostopa. Marina Nautica Novigrad ima pogodbo s podjetjem 6. Maj d.o.o. Umag za vsakodnevno zbiranje ločenih odpadkov in s podjetjem ZAGREBPETROL d.o.o. za odstranjevanje odpadnih olj, filtrov, naoljene PVC embalaže in naoljenih krp ter rabljenih baterij (prevzem odpadkov se izvaja po potrebi).

Služba za vzdrževanje in varstvo okolja razpolaga s sredstvi in opremo za preprečevanje onesnaževanja morja in odpravo posledic onesnaževanja morja.

3.1. Opredelitev problema

V Marini Novigrad, tako kot po drugih marinah, je pogosto opaziti odpadke, ki plavajo na morski gladini. Snovi kot so mikroplastika, olja, kemični odpadki in naftni ostanki so nam lahko tako vidne kot tudi nevidne, a to še ne pomeni, da problem ni prisoten. Največje onesnaženosti se opažajo ob nevihtah. Ob teh pojavih se zaradi morskih tokov največja količina odpadkov premakne na robove marine oziroma do pontonov.

V času raziskave sem opazila, da je zelo pogosta prisotnost onesnaženosti tudi pri mirnih vremenskih razmerah.

Problem se pojavlja tudi pri gospodarjenju navedenih

odpadkov. Sedanji način saniranja problema onesnaženosti v Marini Novigrad se izvaja samo s pomočjo podmetalke.

Mornarji oziroma zaposleni, ki so odgovorni za skrb o urejenosti in čistoči morja in okolja v marini, morajo v slučaju kopičenja odpadkov s pomočjo podmetalke (mreže za ribolov) ročno odstraniti in očistiti kontaminirano področje.

Slika 15 Onesnaženost morja v marini Novigrad

Slika 16 Onesnaženost morja v marini Novigrad

.

Slika 17 Onesnaženost morja v marini Novigrad

Slika 18 Onesnaženost morja v marini Novigrad

Slika 19 Onesnaženost morja v marini Novigrad

PROBLEM

ONESNAŽENOST MORJA v marini s plastičnimi odpadki in odpadnimi olji

3.2. Opredelitev ciljev

3.3. Izhodišča

.

3.4. Analiza obstoječih sistemov za čiščenje morja

Trenutno na trgu obstajajo le dva primera sistemov za čiščenje morja v marinah in drugih vrstah pristanišč. Sledi primerjalna tabela, ki predstavlja tehnološke, funkcionalne in cenovne značilnosti vsakega sistema.

Tabela 3.: Primerjalna tabela obstoječih čistilnih naprav za zbiranje odpadkov v marinah

Ime Waste Shark Seabin

Dimenzije 190 cm x 140 cm x 45 cm 50cm x 50 cm X 180 cm

Vrsta odpadkov trdi odpadki, alge trdi odpadki, mikoplastika>2mm,goriva, olja, alge

Nosilni kapacitet odpadkov 550 l – 350 kg 20 kg

Vir energije baterija Elektrika, črpalka

Poraba energije 8 h trajanje baterije 110v or 220v – 24/7

Način upravljanja daljinec Nenehna uporaba električne energije

Cena 17.000 USD 4.100 USD

Prednosti zmogljivost večje količine odpadkov, lociranje in sanacija

onesnaženih območij samostojno zbiranje odpadkov, narejen iz recikliranih materialov, precej ugodna cena

Slabosti kratka življenjska doba baterije, naprava ni namenjena za odpadna olja, goriva, mikroplastiko in ostale manjše odpadke, ročno upravljanje, visoka cena

velika poraba električne energije, majhna kapaciteta zbiralnika, naprava mora biti postavljena na razdalji manjši od 6 m od vira električne energije in na min. globini morja 1.5 m

Slika 20 čistilna naprava Waste Shark Slika 21 čistilna naprava Seabin

4.1. Začetna faza načrtovanja in koncepti

Izhajala sem iz problemov, ki sem jih zasledila v času raziskovanja, analiziranja problema in večmesečnega opazovanja marine in dogajanja v njej. Veliko problemov

povzroča onesnaženost morja z odpadki. Za načrtovanje čistilne naprave, ki bo s svojim delovanjem del trajnostnega

vzdrževanja, oblikovanja in razvoja marine, sem se odločila zato, ker sem tudi sama ekološko usmerjena in sem pri posameznikih opazila neodgovoren odnos do narave.

V procesu načrtovanja in razmišljanja sem iskala najbolj optimalne rešitve obstoječih problemov z odpadki. Cilj je, da naprava opravlja svojo funkcijo učinkovito in trajnostno v korist morskega in obalnega okolja ter v korist sedanjih in bodočih generacij brez uporabe agresivnih kemičnih sredstev in ostalih škodljivih snovi, ki v velikem številu primerov ovirajo ravnovesje morskega sveta ali mu celo trajno škodujejo.

Zasnovala in oblikovala sem napravo za čiščenje, ki je vizualno prilagojena in vgrajena v okolje marine, ter neopazno in

ekološko sprejemljivo opravlja svoj namen. Z enkrat nameščeno napravo upravlja le ena oseba ( v tem primeru, delavec marine) z minimalnim osnovnim usposabljanjem za delo z napravo.

Vključena oseba aktivira napravo za samostojno gibanje po prostoru marine z funkcijo čiščenja odpadkov, izvaja enostaven proces praznjenja košare ter po potrebi zamenja filtre ali krake impelerja.

4.1.1. Idejne skice

MOTOR

poganja vrtenje krakov impelerja (vetrnice)

IMPELER

Rotiranjem okrog lastne osi, krak impelerja povleče odpadke in odpadna olja odvrže v košaro

ročaji za dvigovanje košare na ponton

košara za zbiranje odpadkov

LIGNJI

inspiracija za oblikovanje modela čistilne naprave

Slika 23 Idejne skice 2 ŠKOLJKA

inspiracija za oblikovanje modela čistilne naprave

PROPELER

usmerja tok vode/morja

odprtina, skozi katero odpadki in odpadna olja vstopajo v košaro

solarni panel

košara za zbiranje odpadkov

ZAPRTI TIP KOŠARE

4.1.2. Hitro prototipiranje

Iz idejnih skic sem razvila idejo v grob 3D model, da bi si lažje predstavila obliko izdelka, razmerja med elementi, tehnične elemente in delovanje naprave. Ugotovila sem, da se moram pri nadaljnjem oblikovanju osredotočiti na stabilnost in način

pritrditve naprave na predvideno mesto oziroma na pontone, na način zadrževanja odpadkov znotraj košare, način dvigovanja in praznjenja košare z odpadki ter na generiranje pogonske

energije za sistem vrtenja s pomočjo solarnega panela.

Slika 24 Poskusne vizualizacije

4.2. Končni koncept

Rezultat vseh prej navedenih točk idejnega procesa oblikovanja je oblikovanje čistilne naprave SQUID CLEANER. Naprava je dobila ime po lignju (squid), za katerega je značilno, da je tiha, inteligentna in elegantna žival, ki na zelo premišljen način lovi plen. Vse navedeno zaznamuje tudi predstavljen koncept čistilne naprave.

Slika 25 Vizualizacija končnega koncepta

4.2.1. Sestavni deli končnega koncepta

Čistilna naprava SQUID CLEANER je sestavljena iz naslednjih delov:

 Fiksni del, v katerega je vgrajen vrteči impeler zagnan z energijo solarnega panela. Solarni panel je postavljen na zgornji del naprave, da je sončne energije čimveč oz. je nenehno dostopna. Vloga impelerja je, da s počasnim mehaničnim vrtenjem okrog svoje lastne osi s svojimi kraki pobira odpadke, odpadna olja in ostale snovi in jih prenese v košaro. Na fiksni del so z vsakega boka pričvrščeni blatniki, ki imajo funkcijo ščitenja in balansiranja same naprave.

 Drugi del čistilne naprave je košara, katere glavna funkcija je zbiranje in zadrževanje odpadkov znotraj nje.

Košara je sestavljena iz plastičnega okvirja in dveh plasti mrežic. Na zunanji, redkejši mrežici se zadržujejo trdi odpadki. Na dnu košare se nahaja posoda za odpadna olja, mikroplastiko in podobne drobnejše odpadke ter

snovi. Nad posodo je postavljena notranja mrežica, ki istočasno služi kot filter. Skozi ti dve plasti mrežic izhaja prečiščena voda.

fiksni del čistilne naprave

košara za zbiranje odpadkov

Slika 26 Eksplozijska vizualizacija čistilne naprave

blatniki

IMPELER S solarni panel

ultrazvočni radarski senzor

blatniki

signalna lučka

krak impelerja redka mrežica

gosta mrežica/filter vodila

vodila KOŠARA

S

FIKSNI DEL S

os

Slika 27 Eksplozijska vizualizacija čistilne naprave

Slika 28 Postopek namestitve čistilne naprave na platformo

Nosilec iz platforme in vodil je pričvrščen na ponton.

Na nosilcu Squid cleaner opravlja funkcijo čiščenja v stacionarnem položaju 24/7.

Po potrebi se lahko aktivira čiščenje celotnega območja marine.

Ko Squid cleaner zaključi s čiščenjem zunanje cone se s svojo zadnjo stranjo približa nosilcu in pripne.

Ko je Squid cleaner na platformi, se lahko aktivira proces praznjenja košare z odpadki.

1 Dvig platforme skupaj s košaro do vrha vodil.

2 Zaposleni, ki vnaprej pripravi zabojnik za odpadke, sproži postopek praznjenja.

3 Pomična pregrada znotraj košare začne potiskati trde odpadke iz košare v zabojnik.

4 Posodo z odpadnimi olji, ki se nahaja v spodnjem delu košare, zaposleni ročno sname in izprazni.

Slika 29 Postopek dvigovanja košare

4.2.2. Položaj delovanja čistilne naprave

Marine so v glavnem zgrajene v zalivih, kjer je tudi sicer precej zmanjšana crikulacija morskih tokov. Skupek umetno zgrajenih ovir oblikuje marino, kar pa še bolj zmanjšuje cirkulacijo

naravnega pritoka in kroženja morja.

Neodgovorno obnašanje uporabnikov marine, ki mečejo

odpadke v morje, in oslabljena cirkulacija morja vodita do tega, da morski tokovi največ odpadkov odnašajo v eno točko. Za namestitev čistilne naprave Squid cleaner je planirana kritična točka, kjer se zbirajo velike količine odpadkov. Na tej točki bo Squid Cleaner neprekinjeno zbiral odpadke.

Zaposleni v marini, zadolžen za upravljanje naprave, lahko s pomočjo daljinca aktivira premikanje Squid cleanerja,

opremljenega z laserskim senzorjem, ki omogoča mapiranje oziroma ustvarjanje natančnega zemljevida za čiščenje zunanje

zone. Slika 31 Prostorski načrt Marina Nautica Novigrad

4.3. Tehnične risbe

1080 mm

778 mm

500 mm

Slika 33 Tehnična risba fiksnega dela

Slika 35 Tehnična risba blatnika

4.4. Končne vizualizacije

Slika 37 Končna vizualizacija čistilne naprave na HOME poziciji

4.5. ZAKLJUČEK

Predstavljeni idejni projekt je funkcionalna in ekološko

sprejemljiva rešitev, v katero so vključeni vsi cilji in načela, ki so me vodili in usmerjali od samega začetka. Skozi raziskovalno načrtovalno fazo sem začela globlje razumevati potrebe navtičnega turizma in njegov vpliv na okolje, družbene spremembe in splošno na simbiozo človeka z naravo. Po temeljito izvedeni analizi sem spoznala prioritete potrebne za zaključno definiranje koncepta, ki bi svojim delovanjem bistveno doprinesel v borbi proti onesnaževanju okolja. V rešitev sem se trudila implementirati moderno tehnologijo, ekološko

sprejemljive materiale, alternativne vire energije s poudarkom na učinkovitem opravljanje funkcije, za katero je bil narejen.

Koncept čistilne naprave sem predstavila vodstvu Marine Novigrad, ki je idejo pozitivno sprejelo in mi omogočilo dostop do infrastrukture in ostalih informacij potrebnih za nadaljnji razvoj koncepta. Na podlagi analize in zbranih informacij sem se osredotočila na razvoj naprave, ki bi diskretno in učinkovito

opravljala svojo funkcijo in pri tem ne bi motila gostov marine.

V diplomski nalogi je predstavljen izključno koncept oziroma idejna rešitev nastalih problemov, medtem ko tehnične podrobnosti niso v popolnosti definirane, sam koncept pa ni mehanično sestavljen in fizično preverjen. Opravljenemu konceptualnemu delu bi morala slediti resna razvojna tehnološka faza, ki bi omogočila izdelavo končne izvedljive rešitve. Diplomska naloga je mali prispevek k odgovornemu in trajnostnemu oblikovanju produkta in dvigovanju ekološke zavesti v skupnosti in širše.

ČORIĆ, Dorotea, Međunarodni sustav odgovornosti za onečišćenje mora uljem, Hrčak: Portal hrvatskih znanstvenih i stručnih časopisa, dostopno na

<https://hrcak.srce.hr/25246>(10. 06. 2020).

DULČIĆ, Ante, Nautički turizam i upravljanje lukom nautičkog turizma, Split 2002.

Ekotoksični učinci onečišćenja na morske organizme, Institut Ruđer Bošković, dostopno na

<https://www.irb.hr/Zavodi/Centar-za-istrazivanje- mora/Laboratorij-za-morsku-ekotoksikologiju/

Projekti/Ekotoksicni-ucinci-oneciscenja-na-morske-organizme>

(10. 06. 2020).

IVOŠEVIĆ, Denis, Nautički turizam Hrvatske, Novigrad 1995.

KWOKAL, Željko in Branko ŠTEFANOVIĆ, Plutajući morski otpad zanemarivanje ne znači nepostojanje, Šibenik 2009.

LUKOVIĆ, Tihomir in Zvonko GRŽETIĆ, Nautičko turističko tržište u teoriji i praksi Hrvatske i europskog dijela Mediterana, Split 2007.

Marina Novigrad, Charter Croatia, dostopno na

<https://chartercroatia.net/hr/marina-novigrad/>(22. 06. 2020.) Nautički turizam: Kapaciteti i poslovanje luka nautičkog turizma u 2019, Državni zavod za statistiku, dostopno na

<https://www.dzs.hr/> (20. 06. 2020).

Ocjene kakvoće mora za kupanje, Kakvoća mora u Republici Hrvatskoj, dostopno na

<https://vrtlac.izor.hr/ords/kakvoca/kakvoca>(20. 03. 2021).

Pravilnik o razvrstavanju i kategorizaciji luka nautičkog turizma, Narodne novine, 23. 06. 2008, dostopno na <https://narodne- novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2008_06_72_2402.html> (05. 06.

2020).

Smeti v naših morjih, Evropska Agencija za okolje, dostopno na

<https://www.eea.europa.eu/sl/eea-signali/signali- 2014/zakljucek/smeti-v-nasih-morjih>(12. 06. 2020).

Statistics of the Year 2018, Royal Statistical Society, dostopno na <https://www.statslife.org.uk/news/4026-statistics-of-the- year-2018-winners-announced>(15. 06. 2020).

Tehnical specifications, Seabin Project, dostopno na

<https://seabinproject.com/the-seabin-v5/technical-specs/>

(02. 04. 2021).

WasteShark, Wevolver, dostopno na

<https://www.wevolver.com/wevolver.staff/wasteshark> (02.

04. 2021).

Zakon o pružanju usluga u turizmu, Zakoni, 08.04.2020, dostopno na <https://www.zakon.hr/z/343/Zakon-o- pru%C5%BEanju-usluga-u-turizmu> (30. 5. 2020).

Slika 1 Dejavniki, ki vplivajo na uspešnost navtičnega turizma (Ana Krančić, osebni arhiv, 2020).

Slika 2 Objekti navtičnega turizma (Ana Krančić, osebni arhiv, 2020.)

Slika 3 Odprti tip (pridobljeno s <https://www.marinatips.

com/sk/town-pier/novi-vinodolski-novi-vinodolski-croatia> 10.

04. 2020).

Slika 4 Delno odprti tip (pridobljeno s

<https://www.booking.com/hotel/hr/villa-nautica-

novigrad.html?activeTab=photosGallery> 10. 04. 2020).

Slika 5 Delno zaprti tip (pridobljeno s <http://croatiayachts.

com/en/marina-kremik-primosten/> 10. 04. 2020).

Slika 6 Popolnoma zaprti tip (pridobljeno s < https://www.

westend61.de/en/imageView/AAEF03981/aerial-view-of- sukosan-marina-near-zadar-croatia> 10. 04. 2020).

Slika 7 Onesnaženost morja (pridobljeno s

<https://www.outsideonline.com/2400590/ocean-plastic- pollution-soulbuffalo> 15. 06. 2020).

Slika 8 Smeti v morju

(pridobljeno s < http://bohemianrhapsodyweekly.

weebly.com/blog/transitions-film-festival-a-plastic-ocean> 20.

06. 2020).

Slika 9 Viri onesnaževanja morja (Ana Krančić, osebni arhiv, 2020).

Slika 10 Nevarnost plastike v morju (Ana Krančić, osebni arhiv, 2020).

Slika 11 Čas razgradnje odpadkov (Ana Krančić, osebni arhiv, 2020).

Slika 12 Smer morskih tokov v Jadranskemu morju (Ana Krančić, osebni arhiv, 2020).

Slika 13 ACI Marina Split (pridobljeno s

<https://m.vecernji.hr/lifestyle/interaktivna-karta-hrvatske-s- obiljezenim-marinama-i-foldovima-s-kratkim-zanimljivostima>

20. 06. 2020).

Slika 14 Marina na Hrvaškem (pridobljeno s

< http://barberhoneyriviera.com/> 25. 06. 2020).

Slika 15 Onesnaženost morja v marini Novigrad (foto: Ana Krančić, osebni arhiv, Novigrad 2020).

Slika 16 Onesnaženost morja v marini Novigrad (foto: Ana Krančić, osebni arhiv, Novigrad 2020).

Slika 17 Onesnaženost morja v marini Novigrad (foto: Ana Krančić, osebni arhiv, Novigrad 2020).

Slika 18 Onesnaženost morja v marini Novigrad (foto: Ana Krančić, osebni arhiv, Novigrad 2020).

Slika 19 Onesnaženost morja v marini Novigrad (foto: Ana Krančić, osebni arhiv, Novigrad 2020).

Slika 20 čistilna naprava Waste Shark (pridobljeno s

<https://insideunmannedsystems.com/ranmarine-technology- appoints-drone-solutions-its-sea-distributor/> 05. 03. 2021).

Slika 21 čistilna naprava Seabin (pridobljeno s

<https://createdigital.org.au/nev-power-mapping-australias- road-to-recovery/> 05. 03. 2021).

Slika 22 Idejne skice 1 (Ana Krančić, osebni arhiv, 2021).

Slika 23 Idejne skice 2 (Ana Krančić, osebni arhiv, 2021).

Slika 24 Poskusne vizualizacije (Ana Krančić, osebni arhiv, 2021).

Slika 25 Vizualizacija končnega koncept, (Ana Krančić, osebni arhiv, 2021).

Slika 26 Eksplozijska vizualizacija čistilne naprave (Ana Krančić, osebni arhiv, 2021).

Slika 27 Eksplozijska vizualizacija čistilne naprave (Ana Krančić, osebni arhiv, 2021).

Slika 28 Postopek namestitve čistilne naprave na platformo (Ana Krančić, osebni arhiv, 2021).

Slika 29 Postopek dvigovanja košare (Ana Krančić, osebni arhiv, 2021).

Slika 30 Praznjenje košare (Ana Krančić, osebni arhiv, 2021).

Slika 31 Prostorski načrt Marina Nautica Novigrad (Ana Krančić, osebni arhiv, 2021).

Slika 32 Tehnična risba čistilne naprave (Ana Krančić, osebni arhiv, 2021).

Slika 33 Tehnična risba fiksnega dela (Ana Krančić, osebni arhiv, 2021).

Slika 34 Tehnična risba košare (Ana Krančić, osebni arhiv, 2021).

Slika 35 Tehnična risba blatnika (Ana Krančić, osebni arhiv, 2021).

Slika 36 Končna vizualizacija čistilne naprave (Ana Krančić, osebni arhiv, 2021).

Slika 37 Končna vizualizacija čistilne naprave na HOME poziciji (Ana Krančić, osebni arhiv, 2021).

Slika 38 Končna vizualizacija čistilne naprave med delovanjem (Ana Krančić, osebni arhiv, 2021).

Tabela 1 Razdelitev subjektov in objektov navtičnega turizma (Ana Krančić, osebni arhiv, 2021).