Uradni ust FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE
»URADNI LIST FLRJ« Izhaia po potre- bi v srbski, hrvatski, slovenski to ma- kedonski izdaji. — Oglasi po ceniku. — Žiro raCun pri Narodni banki FL.RJ za naročnino In za posebne Izdaje
101-11. za oglase 101-11 1-30 1-931.
Sreda, 17* junija 1959.
BEOGRAD
ŠTEVILKA 24. LETO XV.
Cena te Številke Je 200.— din. — NaroC«
nina za leto 1959 znaša 2000.— dinarjev-^
za inozemstvo pa 3000.— dinarjev. — Uredništvo: Ulica Kraljeviča -Marka St.
9. Pošt predal 226. — Telefoni: centrala 28-010, 28-417 in 28-838, administracija
26-276. prodajni oddelek 22-619.
419.
UKAZ
O RAZGLASITVI CARINSKEGA ZAKONA Na podlagi 2. točke 71. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve Federativne ljudske republike Jugoslavije in o zveznih organih oblasti se razglaša carinski zakon, ki ga je sprejela Zvezna ljudska skupščina na seji Zveznega zbora dne 11, junija 1959.
Predsednik republiket Josip Broz Tito s. r.
ii/bf PR št. 40.
Beograd, 13. junija 1959.
Predsednik Zvezne ljudske skupščine:
Petar Stambolic s. r.
CARINSKI ZAKON Prvo poglavje SPLOSNE DOLOČBE
1. člen
(1) Za vse blago, ki se uvaža na carinsko območje Jugoslavije, je treba plačati carino po določbah carin- ske tarife, če ni v tem zakonu ali v predpisih, izdanih na njegovi podlagi, drugače določeno.
(2) Za blago, ki se izvaža s carinskega območja Jugoslavije, je treba plačati carino samo, če je tako določeno v carinski tarifi.
(3) Za blago, ki se prenaša ali prevaža čez carin- sko območje Jugoslavije, se ne plača carina.
Carinsko območje 2. člen
(1) Carinsko območje Jugoslavije je enotno; ome- juje ga carinska črta.
(2) Carinska črta je istovetna z državno mejo Fe- derativne ljudske republike Jugoslavije.
Carinski obmejni pas 3. člen
(1) Carinski obmejni pas na kopnem obsega del carinskega območja Jugoslavije, širok do 15 km od carinske črte,
(2j Določba prejšnjega odstavka velja tudd, kadar poteka carinska črta po obmejni reki.
4. člen
Carinski obmejni pas na obmejnih jezerih obsega prostor od carinske črte na jezeru do obale in do 6 km kopnega od obale.
5, člen
(1) Carinski obmejni pas na morju obsega pro- stor od zunanjega- roba cone posebnih pravic do oba- le in do 5 km kopnega od obale.
(2) S cono posebnih pravic je mišljen 4 navtične milje širok morski pas, merjen od zunanjega roba teritorialnega morja Jugoslavije v smeri odprtega morja. ,
6. člen
(1) Carinska uprava določi v soglasju z Zveznim državnim sekretariatom za finance natančneje carin- ski obmejni pas iz 3., 4. in 5. člena tega zakona.
(2) Ce carinski obmejni pas ni natančneje določen po prejšnjem odstavku, se šteje za carinski obmejni pas te 3. člena tega zakona prostor, širok 15 km, za carinsiki obmejni pas te 4. in 5. člena tega zakona pa prostor, širok 5 km.
Carinska služba 7. člen
(1) Carinska služba na carinskem območju Jugo- slavije opravlja upravne zadeve iz pristojnosti fede- raoija na področju carinskega nadzorstva in caTtn e- rija Dlaga po tem zakonu in po predpisih, izdanih na njegovi podlagi.
(2) Carinska služba opravlja tudi druge zadeve, ki so ji naložene z zveznimi predpisi.
8. člen
Organi, ki opravljajo carinsko službo, so Carinska uprava in carinarnice.
9. člen
(1) Carinska uprava opravlja zlasti tele zadeve:
1) organizira carinsko službo in skrbi za pravilno opravljanje te službe;
2) ustanavlja, spaja in odpravlja carinarnice in jim določa območje in sedež;
3) odloča o pritožbah zoper odločbe, ki jih Izdajajo na prvi stopnji carinarnice v upravnem in v upravnem kazenskem postopku;
4) opravlja revizijo računskih listin;
5) kontrolira delo carinarnic in skrbi za enotno uporabo carinskih in drugih predpisov;
6) pripravlja osnutek carinske tarife In osnutke drugih predpisov s področja carin.
(2) Zadeve-Iz 2, točke prejšnjega odstavka opravlja Carinska uprava v soglasju z Zveznim državnim se- kretariatom za finance.
10. člen
Carinska uprava lahko ustanavlja carinske labo- ratorije za kemične in tehnološke preiskave blaga.
Stran 566. — Številka 24. tTRADNT LTST FLRJ Sreda, 17. Junija 1959.
11. člen
Carinarnice neposredno opravljajo carinsko nad- zorstvo in carinijo blago ter vodijo na prvi stopnji upravni postopek in upravni kazenski postopek o ca- rinskih prekrških.
12. člen
(1) Predpise o organizaciji in delu carinske službe Izdaja Zvezni izvršni svet.
(2) Predpis o službeni obleki carinskih uslužben- cev izda Zvezni državni sekretariat za finance.
Carinsko blago 13. člen
(1) Vse stvari, ki se prinesejo na carinsko območje Jugoslavije, odnesejo s tega območja ali prepeljejo čezenj, so carinsko blago.
(2) Za ca^'nsko blago se šteje tudi:
1) domače blago, ki se pelje iz enega domačega kraja v drugega čez tuje carinsko območje;
2) blago, najdeno v carinskem obmejnem pasu na kopnem, na domačem obalnem morju, na obmejnem jezeru ali na mednarodni plovni reki, blago, ki Je bilo vrženo na domačo obalo, ter blago, odvrženo na ca- rinsko območje Jugoslavije z letala, ki prihaja iz tujine oziroma odhaja v tujino, če se ne ugotovi, da gre za blago, ki je po redni poti prišlo v promet.
Carinsko nadzorstvo 14. člen
(1) Carinsko nadzorstvo obsega ukrepe, s katerimi se zagotavlja š tem zakonom predpisani carinski po- stopek.
(2) Carinsko nadzorstvo obsega zlasti:
1) čuvanje, po potrebi pa tudi pregled carinskega blaga;
2) zaznamovanje blaga in prevoznih sredstev s ca- rinskimi znaki;
3) spremljanje blaga in prevoznih sredstev;
4) pregled in po potrebi preiskavo prevoznih sredstev;
5) pregled osebne prtljage in po potrebi tudi oseb- no preiskavo potnikov.
(3) Carinska uprava lahko predpiše v soglasju z Zveznim državnim sekretariatom za finance za ca- rinski obmejni pas posebne ukrepe carinskega nad- zorstva.
15. člen Pod carinskim nadzorstvom so:
1) carinsko blago;
2) kopenska prevozna sredstva, njihovo vozno osebje in potniki, ki prekoračijo carinsko črto;
3) prevozna sredstva na morju In drugih vodnih poteh, njihova posadka in potniki, dokler so v carin- skem obmejnem pasu na morju, na mednarodnih plovnih rekah, na obmejnih rekah ali na obmejnih jezerih, če ni z mednarodnimi pogodbami drugače določeno; . ^
4) letala, njihova posadka in potniki, ki letijo čez carinsko črto.
16. člen
(1) Niso pod carinskim nadzorstvom:
1) domače in tuje ladje pod vojaško pomorsko za- stavo;
2) ladjej dokler plovejo na določenih območjih obmejnih rek, na katerih po mednarodnih pogodbah ni dovoljeno carinsko nadzorstvo;
3) domača in tuja vojaška letala.
(2) Ce prevažajo ladje iz 1. točke prejšnjega od- stavka blago ali potnike, sd pod carinskim nadzor- stvom na obali blago in potniki ter promet med takimi
• ladjami in obalo.
(3) Ce imajo osebe na vojaških letalih, ki prihajajo Iz tujine oziroma odhajajo v tujino, carinsko blago, Je to blago pod carinskim nadzorstvom.
(4) Potniki in osebe iz drugega in tretjega odstavka tega člena, ki Imajo carinsko blago, ga morajo prijaviti carinarnici, da opravi carinski postopek.
(5) Za ladjo se šteje v smislu tega zakona plovni objekt, ki prevaža blago ali ljudi ali je za to na- menjen.
(6) Za prevozno sredstvo na morju in drugih vod- nih poteh velja v smislu tega zakona vse, kar kot plovilo rabi ali se lahko uporabi za prevoz blaga ali ljudi (v nadaljnjem besedilu: »plovni objekt«).
17. člen
Državni organi in zavodi morajo prijaviti oziroma izročiti najbližji carinarnici carinsko blago, če je ute- meljen sum, da nad njim ni bil opravljen carinski postopek.
Carinske poti 18. člen
(1) Prenos carinskega blaga in prehod prevoznih sredstev, njihovega voznega osebja oziroma posadke in potnikov čez carinsko črto sta dovoljena po kopen- skih, vodnih in zračnih carinskih poteh.
(2) Carinske poti so: železniške proge, namenjene za javni promet; ceste, določene za mednarodni cestni promet; luke na morju in pristanišča na obmejnih rekah in obmejnih jezerih, ki so odprta za mednarodni promet; letalske proge in letališča, ki so določena za mednarodni zračni promet.
Dvolastniški prehodi 19. člen
(1) Dvolastniki, ki po veljavnih predpisih hodijo čez carinsko črto, lahko nosijo s seboj na dvolastniških prehodih vse, kar potrebujejo za obdelovanje svojih posestev, pridelke s teh posestev in vse drugo, kar smejo nositi s seboj po posebnih predpisih o dvo- lastnikih.
(2) Zdravniki, živinozdravniki in babice, ki živijo v obmejnem pasu, smejo v nujnih primerih na dvo- lastniških prehodih nositi s seboj instrumente in zdra- vila, ki jih potrebujejo za svojo službo.
(3) Ce Je potrebno, smejo gasilci na dvolastniških prehodih nositi s seboj opremo in druga tehnična sredstva za gašenje požara.
Cas prehoda čez carinsko črto 20. člen
(1) Prenos carinskega blaga in prehod prevoznih sredstev, njihovega voznega osebja oziroma posadke in potnikov čez carinsko črto sta dovoljena ob vsakem dnevnem in nočnem času, če gre za redni promet feli če sta carinarnici naprej prijavljena.
(2) Prometne organizacije morajo pravočasno ob- veščati carinarnico o prispetju rednih in izrednih pre- voznih sredstev, ki prehajajo čez carinsko črto.
Sreda, 17. Juinija 1959.
Stevilfca 24. — Stran 567.
(3) Potniška motorna vozila smejo ob vsakem dnevnem in nočnem času čez carinsko črto. S takimi vozili se ne sme prevažati blago, izvzemši osebno prtljago potnikov.
(4) V vseh drugih primerih sta dovoljena prenos blaga in prehod čez carinsko črto samo podnevi, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno.
(5) Carinska uprava lahko dovoli v soglasju z Zve- znim državnim sekretariatom za finance po potrebi izjeme od prejšnjega odstavka.
21. člen
Za dan se šteje v smislu tega zakona tale čas:
1) v januarju In decembru od 7. do 17. ure, 2) v februarju in novembru od 0. do 18. ure, 3) v marcu, septembru in oktobru od S. do 19. ure, 4) v aprilu in avgustu od 4. do 19. ure,
5) v maju, juniju in juliju od 4. do 20. ure.
Ustavljanje prevoznih sredstev in potnikov 22. člen
(1) Da bi se mogel opraviti carinski postopek, ki je predpisan s tem zakonom, se morajo prevozna sred- stva in potniki, ki gredo čez carinsko črto na kopnem, ustaviti oziroma obstati na določenem mestu.
(2) Ta mesta določi carinarnica in morajo biti vid- no zaznamovana.
23. člen
(1) Ladje, ki vzdržujejo promet s tujino, smejo pristajati samo v lukah oziroma pristaniščih, ki so odprta^ za mednarodni promet. Ob višjd sili smejo pristati take ladje tudi na drugem mestu; v takem primeru mora poveljnik ladje o tem takoj obvestiti najbližjo carinarnico ali ljudski odbor, da ukrene, kar je treba za carinsko nadzorstvo.
(2) V lukah oziroma pristaniščih, M so odprta za mednarodni promet, je dovoljeno pristajanje samo ob določenem pomolu (carinski pomol) oziroma na dolo- čenem delu pristanišča ali obale.
(3) Luke oziroma pristanišča, ki so odprta za med- narodni promet, določi Zvezni izvršni svet na predlog Sekretariata Zveznega izvršnega sveta za promet in zveze, s katerim se strinjata Zvezni državni sekretariat za finance in Zvezni državni sekretariat za notranje zadeve.
(4) Luški oziroma pristaniški organ določi v spo- razumu s carinarnico carinski pomol oziroma del pri- stanišča ali obale, na katerem je v lukah oziroma pri- staniščih, odprtih za mednarodni promet, dovoljeno pristajanje.
24. člen
(1) Za pristanek ladje izven carinskega pomola oziroma izven določenega dela pristanišča ali obale je potrebno dovoljenje carinarnice.
(2) Carinarnica da dovoljenje v sporazumu z luškim oziroma pristaniškim organom; hkrati kar je treba za carinsko nadzorstvo.
23. člen
(1) V domačem prometu na morju, obmejnih rekah in obmejnih jezerih smejo pristajati ladje samo v lu- kah, ki so odprte za domači ali mednarodni promet.
(2) Izjemoma smejo pristajati ladje, M so naštete v 3. do 9. točki 28. člena tega zakona, tudi v lukah, ki niso odprte za promet.
(3) Ladje v domačem prometu na morju, obmejnih rekah ш obmejnih Jezerih smejo pristajati ob carin-
skem pomolu v lukah, odprtih za mednarodni promet samo s poprejšnjim dovoljenjem carinarnice.
26. člen
(1) Letala, ki jim je dovoljeno preletanje carinske črte, smejo preletati črto samo nad določenimi mesti, letati v določeni smeri in pristajati na letališča, ki se štejejo za carinske poti, ter z njih vzletati.
(2) Ce Je tako letalo prisiljeno, spustiti se Izven letališča, ki se šteje za carinsko pot, mora poveljnik letala to naznaniti najbližjemu ljudskemu odboru; ta mora postaviti letalo, blago, njegovo posadko in pot- nike pod nadzorstvo in o tem takoj obvestiti najbližjo carinarnico.
(3) Letala smejo med letom spuščati na zemljo predmete samo, če jim to dovoli carinarnica ali če so k temu prisiljena zaradi višje sile.
Manifest 27. člen
(1) Ladje, ki plovejo po carinskem obmejnem pasu na morju, mednarodnih plovnih rekah, obmejnih re- kah in Obmejnih ježerdh, ter letala, ki vzdržujejo pro- met a tujino, bodisi da so natovorjena ali prazna, morajo imeti manifesti, če ni v tem zakonu drugače določeno.
(2) Manifest Je listina, v katero vpiše poveljnik ladje oziroma letala ves tovor, ki je na ladji oziroma na letalu.
(3) Za pravilnost manifesta je odgovoren poveljnik ladje oziroma letala.
28. člen Manifesta ne potrebujejo:
1) ladje, ki uživajo ugodnosti pri plovbi;
2) ladje, ki prevažajo domače blago ali tuje ne- ocarinjeno blago, za katero imajo druge predpisane carinske listine;
3) domače in tuje ladje pod vojaško pomorsko zastavo;
4) službene ladje in ladje upravnih organov po- morrlva In notranje plovbe;
5) ladje, ki se uporabljajo v znanstvene namene;
8) ribiške ladje, ki so namenjene samo za ribolov:
7) ladje kmetovalcev, ki jih M uporabljajo samo za svoj poklic;
8) športne ladje in športna letala — dokler se uporabljajo za šport;
9) športne ladje, čolni in letala — kadar jih upo- rabljajo lastniki osebno zase;
10) domača in tuja vojaška letala.
29. člen
(1) Ladje iz 1., 2. ter S. do 9. točke 28. člena tega zakona ne smejo prihajati v stik z ladjami, ki vzdr- žujejo promet a tujino, in tudi ne s tujo obalo.
Izjema so ladje, ki plovejo po Djerdapu; zanje pred- piše Zvezni državni sekretariat za finance v sporazumu s Sekretariatom Zveznega izvršnega sveta za promet in zveze poseben režim plovbe.
(2) Ce prevzama ladja iz 5., 8. ali 7. točke 28. člena tega zakona blago za prevoz, mora imeti carinske listine.
(3) Carinska uprava predpiše, katere carinske li- stine morajo imeti te ladje.
Stran 563. — Številka 24. URADNI LIST nJU Sreda, 17, Junija 1959.
Ugodnostna plovba 30. člen
(1) Domače ladje, ki vzdržujejo reden promet v carinskem obmejnem pasu na morju, obmejnih rekah In obmejnih jezerih, uživajo tele ugodnosti (ugodnostna plovba):
1) ne potrebujejo manifesta;
2) vzdrževati smejo po potrjenem plovbnem redu promet tudi z lukaml oziroma s pristanišči, ki niso odprta za domači promet;
3) nakladati, razkladati In prekladati smejo blago In potnike brez carinskega nadzorstva.
(2) Dovoljenje za ugodnostno plovbo da carinar- nica, pristojna za sedež podjetja, ki mu pripada ladja.
31. člen
(1) Ladja, ki uživa ugodnosti pri plovbi ne sme brez poprejšnjega dovoljenja carinarnice pristati ob tuji obali oziroma stopiti v stik s tujo obalo, s tujo ladjo ali z ladjo, ki ne uživa takih ugodnosti.
(2) Ce ravna poveljnik ladje zaradi višje sile v nasprotju s prejšnjim odstavkom, mora o tem takoj obvestiti najbližjo carinarnico.
32. člen
(1) Ladja, ki uživa ugodnosti pri plovbd, ne sme brez poprejšnjega dovoljenja carinarnice pristati v luki oziroma pristanišču, ki ga ni v plovbnem redu.
(2) Ce ravna poveljnik ladje zaradi viSje sile v nasprotju s prejšnjim odstavkom, mora o tem obve- stiti najbližjo carinarnico.
33. jčlen
Ladje, ki uživajo ugodnosti pri plovbi, morajo biti zaznamovane s predpisanimi znamenji.
34. člen
Poveljnik ladje mora prenehanje usodnostne plov- be takoj naznaniti najbližji carinarnici, da postavi ta ladjo pod redno carinsko nadzorstvo.
Blago, za katero se ne plača carina 33. člen
(1) Carina se ne plača:
1) za stvari, namenjene za službene potrebe In za neposredno uporabo šefov tujih držav In šefov tujih dinlomatsklh predstavništev v Jugoslaviji ter njihovih ožjih družin kakor tudi članov spremstva šefov tujih držav in odposlancev šefov tujih držav v posebni misiji;
2) za grbe, embleme, zastave, napise, žige, pohištvo in prevozna sredstva, namenjena neposredno za diplo- matska in konzularna predstavništva:
3) za stvari, namenjene za mednarodne organiza- cije in osebno za njihove predstavnike In uslužbence, če so po mednarodnih pogodbah oproščene carine. In v mejah, kolikor so oproščene;
4) za orožje in vojaško opremo, namenjeno za Ju- goslovansko ljudsko armado.
(2) V mejah vzajemnosti se ne plača carina;
1) za stvari, namenjene neposredno za osebno rabo diplomatskega osebja tujih diplomatskih predstav- ništev in tujih generalnih konzulov, konzulov in vice- konzulov po karieri v Jugoslaviji ter za njihove ožje družine;
2) za stvari uslužbencev tujih diplomatskih in kon- zularnih predstavništev, če Jih ti doselijo v šestih' mesecih potem, ko pridejo na službo v Jugoslavijo;
3) za stvari, namenjene za službene potrebe tujih delegacij na konferencah in pogajanjih v Jugoslaviji-
(3) V opravičenih primerih sme Carinska uprava na predlog Državnega sekretariata za zunanje zadeve rok Iz 2. točke drugega odstavka tega člena podatj*«!!
in dovoliti večkraten uvoz teh stvari.
(4) Blago, ki Je oproščeno carine po tem člegu, j|
ne sme pustiti v promet, preden ni prijavljeno c9=
rinarnlcl.
Corinsfca tarifa 36. člen
(1) Carinska tarifa vsebuje ime blaga, carinske stopnje, določbe o carinskih ugodnostih in oprostitvah, določbe o postranskih pristojbinah carinskih organov ter druge tarifne določbe.
(2) Carinsko tarifo predpisuje zvezni zakon.
Carinski zavezanec 37. člen
(1) Carinski zavezanec je tisti, ki je zavezan pla- čati carino in druge davščine, ki obremenjujejo blago pri uvozu oziroma pri izvozu.
(2) Carino in druge davščine, ki obremenjujejo blago pri uvozu (uvozne davščine) oziroma pri izvozu (izvozne davščine), morajo plačati tisti posamezniki, pravne osebe, zavodi, državni organi, gospodarske in družbene organizacije in drugi, ki so po tem zakonu ali po predpisih, izdanih na njegovi podlagi, dolžni vložiti carinsko deklaracijo.
Obveznost plačila carine 38. člen
(1) Obveznost plačila carine za blago, ki se uvaža, nastane takrat, ko blago pride čez carinsko črto.
(2) Ce se za uvoz namenjeno blago brez Krivde carinskega zavezanca uniči medtem, ko je na poti od carinske črte do prevzemne carinarnice ali ko je v hrambi pri carinarnici, ali če se uvoznik premisli, aa ne bo uvozil blaga, preneha obveznost plačila carine.
39. člen
(1) Obveznost plačila carine za blago, ki se izvaža, nastane z vložitvijo deklaracije.
(2) Ce se za Izvoz namenjeno blago brez krivde carinskega zavezanca uniči medtem, ko je na pot- oa carinarnice, pri kateri je bilo ocarinjeno, do carinske črte, ali medtem, ko je v hrambi pri capnarmcl, ali če se izvoznik premisli, da ne bo izvozil blaga, prenena obveznost plačila carine.
Zastaranje pravice zahtevati plačilo carine 40. člen
Pravica države, začeti carinski postopek 7.a plačilo carine, zastara v petih letih od dneva, ko je nastala plačilna obveznost.
Drugo poglavje CARINSKI POSTOPEK
I. UVOZ BLAGA
1. Uvoz blaga po kopenskih carinskih poteh Postavitev blaga in prevoznih sredstev pod carinska
nadzorstvo 41. člen
Da bi se mogel opraviti carinski postopek, so vsa prevozna sredstva, z blagom ali brez blaga, pod ca- rinskim nadzorstvom od takrat, ko pridejo čez carin-
URADNI LIST PLRJ Številka 24. — Stran 569.
sko črto, in ostanejo pod tem nadzorstvom vse dotlej, dokler carinski postopek ni končan, če se carinsko nad- zorstvo ne podaljša po določbah tega zakona ali po določbah predpisov, izdsnih na njegovi pod!*gt.
Ustavitev prevoznih sredstev na določenem mestu 42. člen
(1) Vsa prevozna sredstva razen železniških pre- voznih sredstev, z blagom ali brez blaga, se morajo po prehodu čez kopensko carinsko črto ustaviti pri obmejni -zapornici.
(2) Ce obmejna carinarnica ni pri obmejni zapor- nici, se prevozna sredstva pod carinskim nadzorstvom spremljajo do obmejne carinarnice.
43. člen
(1) Železniška prevozna sredstva zapeljejo po prohodu čez carinsko črto na določene tire in se tam
■ustsvijo. Te tire določi železniška postaja v sporazumu s carinarnico.
(2) Ce so določeni tiri zasedeni, mora železniška postajna pravočasno, pred prihodom vlaka, obvestiti obmejno carinarnico, na kateri tir bo železniško pre- vozno sredstvo zapeljalo.
44. člen
(1) Prevozna sredstva ne morejo nadaljevati poti, preden carinarnica ne opravi vseh dejanj, ki so pred- pisana s tem zakonom in s predpisi, izdanimi na nje- govi podlagi.
(2) Carinarnica mora izvršiti vsa dejanja iz prejš- njega odstavka v čim krajšem roku.
Prijavljanje blaga (4$>. člen
(1) Prevoznik mora takoj, ko pride prevozno sred- stvo čez carinsko črto, ustno priglasiti obmejni cari- narnici blago in prevozno sr«3stvo.
(2) Poleg ustna priglasitve iz prejšnjega odstavka mora ^ vložiti prevoznik aH njegov pooblaščeni pred- stavnik pri obmejni carinarnici najkasneje do 12. ure naslednjega dne po prehodu čez carinsko črto za blago in prevozno sredstvo tudi pismeno prijavo.
(3) Za prazne vagone se ne vlaga pismena prijava iz drugega odstavka tega člena.
(4) Pismena prijava se mora ujemati s prevoznimi listinami.
(5) Carinska uprava predpiše, katere podatke mora obsegati pismena prijava.
46. člen
Da bi se prepričala o tem, ali je pismena prijava iz prejšnjega člena pravilna, pregleda carinarnica pre- vozno sredstvo; če dvomu o pravilnosti podatkov v prijavi, pa lahko pregleda tudi blago.
Predaja blaga 47. člen
(1) Blago, ki naj bo carinjeno pri obmejni carinar- nici, mora prevoznik predati tej carinarniol, in sicer tako, da ga razloži na mei-jto, ki ga določi carinarnica.
(2) Na prevoznikovo zahtevo ali po lastnem preu- darku lahko obmejna carinarnica odredi, naj se blago ocarini v prevoznem sredstvu, s katerim je prispelo, če ga je mogoče ocariniti brez razkladanja.
(3) Na poznejšo zahtevo prevoznika ali carinarnice se lahko blago, ki je bilo prevzeto v prevoznem sred- stvu, zaradi ocarinjenja razloži.
(4) Ce zahteva tisti, na katerega se glasi prevozna listina, ali v njegovem iaiaffiiu pooblaščena špedicija razložitev, ker nima lletij), po katerih naj bi se blago ooažšnilo, lahko carifisrhica dovoli reeložnev.
48. člen
(1) Blago se preda carinarnici na pedlagl prijave (45. člen). Fri tem carinami«^ prisaerja podatke i? pri- jave s tovorki, da se prepriča, ali se njihove številke"' .in označbe ujemajo.
(2) Ce je predaja blaga v razsutem stanju (rinfusa), ga prevzema carinarnica po partijah, ne da bi se pre- pričala o njegovi teži.
(3) Prevoznik lahko zahteva od carinasalse ne glede na prejfaji odstavek, nS| se biigo ob predaji stehta,
49. člen
(1) Ce se pri predaji blaga ugotovi, da se dejan- sko stanje ujorna в prijavo, mora izdati carinarnica prevozniku o tem potrdilo. V nasprotnem pfimsiu pa mora v navzočnosti prevoznika z zapisnikom uggiovitl nepravilnosti. Ta zapisnik podpišeta prfjletaviMk pre-
• voznika in carinski uslužbenec. Рге;огпШ ii»a pravico ugovarjati zoper zapisnik.
(2) Ce se pfijde pri predaji blaga vež tovorkov, mora prevoznik dopolniti prijavo; pri tem tehko zahte- va, naj se mu presežek izroči, da ga pod carinskim nadzorstvom vrne v tujino.
50.
(1) Ce najde carinarnica pri predaji blago, ki ga je prepovedano uvažati, naloži z odločbo prevozniku ali pooblaščenemu predstavniku, da ga mora v 48 urah vrnili v tujino, in ga opozori, da bo sicer blago vzeto.
(2) Ce najde carinarnica po predaji blago, ki ga je prepovedano uvažati, naloži z odločbo tistemu, na katerega se gls^i prevozna listina, če prevožna listina ni bilja odkupljena, pa prevozniku ali njegovemu po- oblaščenemu predstavniku, naj tako blago v določe- nem roku vrne v tujino, in ga opozori, da bo sicer blago vzeto. Ta rok nikakor ne sme biti daljii kot 8 dni.
(3) Ce prevoznik oziroina tisti, na katerega se glasi prevozna listina, ne ravna po odločbi, И jo je izdala carinarnica v smislu prejšnjih dveh odefevio* tega člena, izda carinarnica odločbo, ds se blago, iti ga je prepovedano uvažati, vzame,
Shramba blaga 51. člen
(1) Carinsko blago se lahko spravi:
1) v skladišča in na razkladali^ča carinarnice;
2> v carinska skladišča, carinske shrambe in kon- signacijska skladišča kakor tudi na mednarodne sejme, kjer naj bo razstavljeno.
, (2) Carinarnica lahko dovoli, da sa spravlja ca- rinsko blago tudi v kakšna druga skladišča, ki so nato pod carinskim nadzorstvom.
(3) Blago v carinskih skladiščih, v carinskih shrambah, v konsignacijskih skladiščih in na med- narodnih sejmih Je pod carinskim nadzorstvom.
52. člen
(1) Carinarnica je odgovorna samo za blago, ki je spravljeno v njenih skladiščih oziroma na njenih razkladališčih.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek ni odgovorna cairinamioa za naravni primanjkljaj pri blagu, za poškodbo ali uničenje blaga, ki nastane brez njene krivde med razkladanjem ali hrambo v njenih skla-
URADNI LIST FLRJ Sreda, 17. junija 1959.
diščih oziroma raakladališčih, ne za težo in vsebino nepoškig^gvanih tovorkov in ne za težo blaga v raz- sutem stanju, ki ob predaji carinarnici ni bilo stehtano.
53. Člen
Carinarnici predanega blaga ni mogoče dvigniti, preden ni ocarinjeno, če ni v tem zakonu drugače določeno.
Carinjenje blaga 54. člen
Carinjenje blaga obsega vložitev deklaracije, pre- gled blaga ter obračun in plačilo carine.
55. člen
(1) Blago se ocarind na podlagi deklaracije.
(2) Izjemoma se ocarinl blago v primeru iz 155.
člena tega zakona po uradni dolžnosti.
Deklaracija 56. člen
(1) Deklaracijo vloži tisti, na katerega se glasi prevozna listina, ali tisti, na katerega so prenesene pravice iz prevozne listine.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka lahko pooblasti Špediterja ali drugo pooblaščeno osebo, naj v njenem imenu vloži deklaracijo in opravi vsa dejanja v po- stopku za ocarinjenje blaga.
(3) Za medpotne pošiljke lahko vloži deklaracijo tudi prevoznik.
(4) Z medpotnimi pošiljkami so mišljene pošiljke, ki so poslane iz tujine z direktnimi prevoznimi listi- nami v kraj, kjer ni carinarnice, in tiste pošiljke, ki eo iz kraja, kjer ni carinarnice, z direktnimi prevozni- mi listinami poslane v tujino.
57. člen Deklaracije ne vlagajo:
1) dvolastniki za pridelke tn stvari, navedene v prvem odstavku 19. člena tega zakona;
2) zdravniki, živinozdravniki, babice in gasilci za stvari, navedene v drugem in tretjem odstavku 19. čle- na tega zakona;
3) prebivalci carinskega obmejnega pasu, ki po mednarodnem sporazumu prenašajo blago v mejah obmejnega prometa;
4) potniki za osebno prtljago.
58. člen
Tisti, ki so dolžni ali upravičeni vložiti deklara- cijo (56. člen), imajo pravico, pred vložitvijo deklara- cije pod nadzorstvom carinarnice ugotoviti težo in vrsto blaga In vzeti vzorce v smislu ,10. člena tega zakona.
59. člen
(1) Vložnik deklaracije (deklarant) mora v de- klaraciji natančno navesti težo blaga, vrsto blaga z Imenom iz carinske tarife In njegovo vrednost ter priložiti deklaraciji predpisane listine.
(2) Natančnejše predpise O tem, kaj mora vsebo- vati deklaracija in кбко se vloži, ter o tem, katere li- stine mora deklarant priložiti deklaraciji, izda Carin- ska uprava.
60. člen
(1) Ko je deklaracija vložena, pregleda carinar- nica najprej, ali vsebuje predpisane podatke, in se prepriča, ali so ji priložene vse listine in ali so te listine v redu.
(2) Ce carinarnica ugotovi, da v deklaraciji nI predpisanih podatkov ali da priložene listine niso v redu, vrne deklaracijo in priloge, da se odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti.
Pregled blaga 61. člen
(1) Na podlagi v redu vložene deklaracije pregleda carinarnica blago, da se prepriča, ali se podatki iz deklaracije glede kakovosti, količine in vrednosti blaga ujemajo z dejanskim stanjem.
(2) Pregled blaga se opravi v navzočnosti dekla- ranta, ki je dolžan blago pokazati.
(3) Za odpiranje in zapiranje tovorkov poskrbi ca- rinarnica in zaračuna to po predpisani tarifi.
(4) Tarifo iz prejšnjega odstavka predpiše Zvezni državni sekretariat za finance na predlog Carinske uprave.
62. člen
Carinarnica je upravičena ukreniti vse, kar je potrebno za pregled blaga (vzetje vzorcev blaga, strokovna preiskava, tehtanje blaga in pod.).
63. člen
Ce carinarnica pri pregledu blaga ugotovi, da se dejansko stanje glede kakovosti, količine ali vredno- sti blaga ne ujema s podatki iz deklaracije, mora to
z zapisnikom ugotovili.
64. člen
(1) Deklarant ima pravico vložiti pri carinarnici ugovor zoper njene ugotovitve glede kakovosti, koli- čine ali vrednosti blaga.
(2) Ugovor lahko vloži samo dotlej, dokler ni blago dvignjeno s carinarnice, za železniške medpotne po- šiljke in za poštne pošiljke pa do takrat, ko prevoznik izroči blago lastniku.
(3) Ce so bili vzeti vzorci blaga, se lahko vloži ugovor tudi potem, ko je blago dvignjeno s carinar- nice, oziroma tudi potem, ko ga prevoznik izroči lastniku.
63. Člen
(1) O ugovoru iz prejšnjega člena mora izdati ca- rinarnica odločbo, v kateri natančno ugotovi stanje blaga.
' (2) Ce je za ugotovitev kakovosti blaga potreben kemično-tehnološki izvid ali je potrebno izvedensko mnenje zavoda, ki ima strokovnjake za sporno vrsto blaga, pošlje carinarnica po predpisih zaznamovane vzorce takemu zavodu in izda odločbo na podlagi nje- govega izvida. V drugih primerih ugotovi kakovost blaga komisijsko.
(3) Zoper odločbo carinarnice se lahko vloži pri- tožba na Carinsko upravo.
66. člen
(1) Deklarant lahko dvigne blago s carinarnice, še preden je Izdana dokončna odločba o ugovoru, če vplača carino po ugotovitvah carinarnice, zoper ka- tere je vložil ugovor.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka vzame ca- rinarnica vzorec blaga.
(3> Natančnejše predpise o pogojih in načinu je- manja vzorcev in o njihovem vračanju deklarantu Izda Carinska uprava.
Obračun in plačilo carine 67. člen
(1) Ko pregleda blago, obračuna carinarnica na deklaraciji carino in druge davščine; ko so plačane, izroči en izvod deklaracije stranki.
Sreda, 17, junija 1959. URADNI LIST FLRJ Številka 24. — Stran 571.
(2) Za obračun in plačilo carine veljajo določbe carinske tarife.
(3) Deklarant ima pravico vložiti pri carinarnici ugovor zoper" obračun carine in davščin.
(4) O ugovoru mora carinarnica izdati odločbo.
(5) Zoper odločbo, s katero carinarnica zavrne ugovor, je dovoljena pritožba na Carinsko upravo.
63. člen
(1) Deklarant mora plačati carino in davščine pri carinarnici, ki jih je obračunala.
(2) Deklarant ne more dvigniti carinarnici pre- danega blaga, dokler ne plača carine in davščin.
69. člen
(1) Ce se v Šestih mesecih od dneva, ko je bilo blago ocarinjeno, ugotovi, da je bila obračunana zanj premajhna carina, ali da za blago, za katero bi bilo treba plačati carino, sploh ni bila obračunana carina, jo mora carinarnica do preteka tega roka nanovo obra- čunati in izdati odločbo o plačilu.
(2) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka se dekla- rant lahko pritoži na Carinsko upravo.
70. člen
(1) Na zahtevo deklaranta mora carinarnica vrniti carino, ki jo je preveč zaračunala, oziroma carino, ki je sploh ne bi bilo treba plačati, če vloži ta zahtevo v šestih mesecih od dneva, ko mu je bila carina zara- Сипана.
(2) Zoper odločbo, g katero carinarnica zavrne za- htevo, se lahko deklarant pritoži na Carinsko upravo.
Pošiljanje blaga drugI carinarnici 71. člen
(1) Ce je prevoznik ali pooblaščeni predstavnik v prijavi, И jo js vložil pri obmejni carinarnici (45. člen), navedel, da bo blago ocarinjeno pri drugI carinarnici, mora predložiti obmejni carinarnici pred- pisano carinsko prijavo.
(2) Obmejna carinarnica pregleda prevozna sred- stva in blago (46. člen), nato pa pošlje blago pod carinskim nadzorstvom navedeni carinarnici (pre- vzemna carinarnica).
(3) Obmejna carinarnica določi rok, v katerem je treba poslano blago predati prevzemni carinarnici, in ukrene, kar je potrebno za carinsko nadzorstvo.
(4) Določbi drugega in tretjega odstavka 47. člena tega zakona veljata smiselno tudi pri notranjih cari- narnicah.
72. člen
(1) Ce se pošilja blago prevzemni carinarnici s cestnimi motornimi vozili, vprežniml vozili ali na to- vorni živini, mora Vložiti prevoznik pri obmejni cari- narnici deklaracijo in vplačati kot varščino znesek, ki je enak 'obračunani carini.
(2) Ce se pošilja blago prevzemni carinarnici s cestnimi motornimi vozili, ki Izpolnjujejo pogoje za mednarodni promet, veljajo določbe 71. člena tega zakona. i
73. člen
П) Prevoznik mora predati prevzemni carinarnici poslano blago v dobrem stanju in v določenem roku.
(2) Prevzemna carinarnica mora o prejemu blaga takoj obvestiti obmejno carinarnico.
(3) Ko prejme od prevzemne carinarnice potrdilo o prispetju blaga, vrne obmejna carinarnica dekla- rantu znesek, ki ga j« vzela kot varščino.
74. člen
Ce prejme prevoznik med prevozom blaga od meje do prevzSifme carinarnice od pošiljatelja naknadno na- vodilo O spremembi prevozne pogodbe, izroči blago tisti oarlnamicl, ki Je navedena v naknadnem navo- dilu. Ta carinarnica mora o prejemu blaga takoj obve- stiti obmejno carinarnico.
Vrnitev uvoženega blaga v tujino 75. člen
(1) Uvoženo blago se lahko vrne v tujino do iz- ročitve lastniku oziroma upravičencu.
(2) Vrnitev blaga v tujino lahko zahteva za še ne ocarinjeno blago tisti, na katerega se glasi pre- vozna listina, če prevozna listina nI odkupljena, pa prevoznik. Ce Je blago že ocarinjeno, lahko zahteva to lastnik blaga, za medpotne pošiljke pa prevoznik.
(3) Zahteva mora biti pismena in se vloži pri ca- rltmmici, ki je blago ocarinlla oziroma pri kateri je blago.
(4) Carinarnica mora po vrnitvi blaga v tujino vrniti tistemu, ki je to zahteval, plačano carino.
(5) Blago vrno v tujino pod carinskim nadzorstvom tleti, ki je to zahteval.
76. člen
Uvoženo blago se lahko vrne v tujino tudi po izročitvi lastniku oziroma upravičencu:
(1) C« se pozneje " v garancijskem roku, ki je določen v kupni in prodajni pogodbi — ugotovi, da blago ne ustreza dogovorjenim pogojem iz pogodbe;
' 2) Ce mu pošilja tuja firma drugo blago v zame- njavo za neustrezno.
8. Uvoz blaga Po vodnih in zračnih carinskih poteh 77. člen
Za uvoz blaiga po vodnih in zračnih carinskih po- teh veljajo smiselno določbe tega zakona o uvozu blaga po kopenskih carinskih poteh, če nI v členih 78 do 84 tega zakona drugače določeno; pismeno prijavo za blago, ki se razklada po manifestu, lahko vložijo pri carinarnici za prevoznika njegovi pooblaščeni pred- stavniki.
78. člen
Predstavniki ladje in blaga ter druge osebe, ki prihajajo na ladjo, so pod carmrkim nadzorstvom.
79. člen
(1) Pregled ladje Je v tem, da . a primerja blago z manifestom.
(2) Ce Je ladja nS vožnji. Jo sme carinarnica na- potiti na pregled oziroma v preiskavo v najbližjo luko oziroma najbližje pristanišče.
(3) Ce Je utemeljen sum, da Je na ladji skrito bla- go, lahko opravi carinarnica preiskavo.
(i) Ce se najde nS ladji skrito blago, odpeljejo carinski uslužbenci ladjo do najbližje carinarnice.
(5)' O Izidu pregleda oziroma preiskave izda ca- rinarnica poveljniku ladje na njegovo zahtevo potrdilo.
Stran 572, — Številka 24.
80. člen
Kadar vplove ladja, ki prihaja iz tujine in ima blago za razkladanje, v domažo luko oziroma v domače pristanišče, mora predložiti poveljnik ladje za blago, ki ga prijavlja za razložitev, manifest, če gre za delno razkladanje blaga, pa izpisek iz manifesta.
81. člen
Razložitev blaga se opravi pod carinskim nadzor- stvom na podlagi manifesta oziroma izpiska iz ma- nifesta.
82. člen
(1) Ko je blfigo razloženo, ga carinarnica primerja z manifestom oziroma izpiskom iz manifesta.
(2) Pravilnost razkladanja potrdi carinarnica na manifestu oziroma na izpisku in ga vrne poveljniku ladje.
83. člen
(1) Vodja letala, ki prihaja iz tujine in ima blago za razkladanje, mora predložiti manifest oziroma iz- pisek iz manifesta, brž ko letalo pristane na letališču.
(2) Za razkladanje blaga z letala veljajo določbe 81. in 82. člena tega zakona.
84. člen
Letališča morajo preskrbeti prostore 'za carinski postopek.
8. Posebne določbe o carinskem postopku s poštnimi pošiljkami
85. člen •
(1) Poštne pošiljke, v katerih Je carinsko blago (13. člen), so pod carinskim nadzorstvom in morajo biti pregledane.
(2) Natančnejše predpise o organizaciji in postopku poštne carinske službe izda Carinska uprava v soglas- ju z Generalno direkcijo Jugoslovanskih pošt, tele- grafov in telefonov.
86. člen
Prevzem poštnih pošiljk med tujo poštno službo in jugoslovansko poštno službo (v nadaljnjem bese- dilu: »pošta«) se opravi pod carinskim nadzorstvom obmejne carinarnice.
87. člen
Med carinskim postopkom ostanejo poštne pošiljke pri pošti.
88. člen
(1) Poštne pakete in vreče, v katerih so paketi, prijavi pri obmejni carinarnici pošta.
(2) Pisemske pošiljke, v katerih je blago, prijavi pri pristojni carinarnici pošta, pri kateri bodp te po- šiljke ocarinjene (carinskai pošta).
89. člen
Prijavljene poštne pakete in vreče, v katerih sb paketi, pošlje obmejna carinarnica pod carinskim nad- zorstvom pristojni pošti, ki vloži pri pristojni cari- narnici prijavo in deklaracijo za njihovo ocarinjenje.
90. člen
Način vlaganja in izpolnjevanja deklaracij za poštne pošiljke predpiše Carinska uprava v soglasju z Generalno direkcijo jugoslovanskih pošt, telegrafov in telefonov.
Sreda, 17. junija 1959, 91. člen
(1) Vsebino poštnih pošiljk pregleda carinarnica takoj, ko ji pošta v smislu 89. člena tega zakona pred- loži prijavo in deklaracijo.
(2) Pregled se opravi v navzočnosti poštnih usluž- bencev.
(3) Pošta mora' odpirati in zapirati poštne pošiljke med carinskim pregledom; pri pregledu je lahko na- vzoča tudi stranka.
(4) Pošta je dolžna preskrbeti prostore, ki so po- trebni za carinjenje poštnih pošiljk.
92. člen
(1) Ko pregleda vsebino poštne pošiljke in obra- čuna carino, izroči carinarnica pošti deklaracijo, da jo skupaj s pošiljko vroči prejemniku, ko ta plača obračunano carino.
(2) Carino, ki jo je plačal prejemnik, mora pošta v 24 urah vplačati pri carinarnici.
93. člen
(1) Ce prejemnik noče sprejeti poštne pošiljke, ker misli, da se kakovost, količina ali vrednost v de- klaraciji navedenega blaga ne ujema z dejanskim sta- njem, lahko vloži glede tega pri carinarnici pismen ugovor,
(2) Za odločbe o takih ugovorih veljajo smiselno določbe 65. člena tega zakona.
(3) Vložitev pismenega ugovora iz prvega odstavka tega člena ne vpliva na obveznost pošte, da mora vr- niti pošiljko v tuj'no v roku, ki ga določajo mednarodni sporazumi.
94. člen
(1) Ce prejemnik noče sprejeti poštne pošiljke iz tujine, pa nič ne ugovarja glede carinske obremenitve, se vrne pošiljka kot nevročena pristojni carinarnici, da jo ta razbremeni za obračunano carino in vrne v tujino.
(2) Ce gre za poštno pošiljko, kateri se je poši- ljatelj za primer nevročljivostl odpovedal, se ta od- stopi carinarnici, da ravna z njo v smislu 126. členai tega zakona.
4. Začasen uvoz blaga 95. člen
(1) Za blago, ki se začasno uvaža, se vloži pri carinami« deklaracija s predpisanimi cajrinsklmi li- stinami.
(2) V deklaraciji za začasen uvoz blaga je treba navesti, zakaj se blago uvaža, preko katere carinarnice bo vrnjeno v tujino in v katerem roku, in pa, ali bo vrnjeno v tujino v Istem ali v spremenjenem stanju.
(3) Rok za vrnitev blaga v tujino ne sme biti daljši od enega leta.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko Carinska uprava na zahtevo deklaranta ta rok podaljša.
96. člen
(1) Carinarnica mora začasno uvoženo blago za- znamovati s carinskimi znaki, da je mogoče ob vrnitvi v tujino ugotoviti njegovo istovetnost.
(2) Carinska uprava predpiše vrste carinskih zna- kov in način njihove uporabe.
97. člen
(1) Za začasno uvoženo blago mora vplačati dekla- rant pri carinarnici kot varščino znesek, ki je enak URADNI LIST FLRJ
Sreda, 17 iumija 1959 URADNI LTST FT R,T Številka 24. — Stran 573.
obračunani carini, ali položiti garancijo pooblaščene banke, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno.
(2) Na zahtevo deklaranta vrne carinarnica polo- ženo varščino, ko je blago vrnjeno v tujino, če so iz- polnjeni tile pogoji:
1) da je bilo vrnjeno prav tisto blago, ki je bilo uvoženo:
2) da je vrnil blago prav tisti uvoznik, ki ga je začasno uvozil, ali kdo, ki ga je ta pooblastil;
3) da je bilo blago vrnjeno v določenem roku.
(3) Vrnitev varščine je treba zahtevati v treh le- tih od dneva, ko je bilo blago vrnjeno v tujino. Po preteku tega roka gre nevrnjena varščina kot izre- den dohodek v zvezni proračun.
(4) Ce je bilo začasno uvoženo blago vrnjeno v tujino v spremenjenem stanju, se vrne položena varščina po odbitku ustrezne carine po določbah ca- rinske tarife.
98. člen
(1) Začasno uvoženo blago se lahko vrne v tujino tudi preko carinarnice, ki ni navedena v dekla- raciji.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka mora cari- narnica ugotoviti istovetnost blaga in o tem obvestiti carinarnico, preko katere je bilo blago uvoženo.
99. člen
(1) Začasno uvoženega blaga nd dovoljeno odtujiti.
(2) Začasno uvoženega blaga nI dovoljeno upora- biti, preden ni dokončno ocarinjeno, razen v namene, za katere je dala dovoljenje carinarnica^
II. IZVOZ BLAGA 100. člen
Blago, ki se izvaža, je pod carinskim nadzorstvom od takrat, ko je ocarinjeno, do prehoda čez carin- sko črto.
101. člen
Domače blago se ne sme izvoziti v tujino, dokler ni opravljeno izvozno carinjenje.
102. člen
Za izvoz namenjeno blago ocarini carinarnica, ki jo določi izvoznik; če je potrebno, da se razbremenijo posamezne carinarnice, lahko vpelje Carinska uprava v tem pogledu omejitve.
103. člen
d) Carinarnica ocarini za izvoz namenjeno blago na podlagi deklaracije in drugih listin, ki jih mora predložiti deklarant po posebnih predpisih.
(2) Deklaracijo vloži izvoznik. Izvoznik lahko po- oblasti špediterja aH drugo pooblaščeno osebo, da v njegovem imenu vloži deklaracijo in opravi vsa dejanja v postopku carinjenja blaga.
104. člen
Carinarnica, ki je ocarinila za Izvoz namenjeno blago, pošlje blago pod carinskim nadzorstvom skupaj z deklaracijo carinarnici, preko katere naj se blago Izvozi v tujino (izhodna carinarnica),
105. člen
(1) Izhodna carinarnica primerja stanje blaga In prevoznih sredstev z deklaracijo, ki spremlja blago.
(2) Ce izhodna carinarnica ugotovi, da se podatki, Id so navedeni v deklaraciji, ujemajo z dejanskim sta- njem blaga in prevoznih sredstev, dovoli izvoz blaga iz države in obvesti o tem carinarnico, ki je blago ocarinila. Sicer pa sestavi v navzočnosti prevoznika zapisnik o ugotovljenih nepravilnostih in obvesti o tem carinarnico, ki je ocarinila blago, zaradi nadalj- njega postopka.
(3) Ce Izhodna carinarnica ugotovi, da je blago spremenjeno, ga obdrži in hrani pri sebi. dokler se ne reši spor.
106. člen
(1) Za blago, ki je namenjeno za izvoz in se na- klada v luki oziroma pristanišču, se sestavi manifest po ocarinjenju; manifest se nato izroči carinarnici skupaj s predpisanimi carinskimi listinami.
(2) Carinarnica primerja manifest s priloženimi listinami; če ugotovi, da je pravilen, ga potrdi in sku- paj s priloženimi listinami vrne Izročniku.
(3) Ce carinarnica ugotovi, da manifest ni v redu, ga vrne izročniku s pripombo, v čem je nepravilnost.
107. člen
(1) Za Izvoz namenjeno blago, ki je ocarinjeno, se sme na pismeno zahtevo izvoznika zadržati v državi.
(2) Zahteva se Izroči najbližji carinarnici skupaj z deklaracijo In voznim (tovornim) listom.
(3) Carinarnica pregleda blago, nato pa odstrani z njega carinske znake in obvesti carinarnico, ki ga je ocarinila, da je bilo blago zadržano v državi.
(4) Ce je bila za Izvozu namenjeno blago zara- čunana carina, pa blago ni bilo izvoženo, mora cari- narnica, ki je blago ocarinila, izvozniku na njegovo zahtevo vrniti vplačano carino. Rok za tako zahtevo je tri leta od ocarlnjenja.
108. člen
Ce je bilo za Izvoz namenjeno blago po ocarinjenju zaradi višje sile uničeno, preden je prešlo carinsko črto, mora carinarnica, ki ga je ocarinila, na izvozni- kovo zahtevo vmitl vplačano carino, če tc to zahteva v treh letih od ocarlnjenja.
109. člen
Za postopek pri izvozu blaga veljajo smiselno določbe tega zakona o postopku pri uvozu blaga.
Začasen izvoz blaga 110. člen
Za postopek pri začasnem Izvozu blaga veljajo smiselno določbe tega zakona o postopku pri začasnem uvozu blaga.
III. TRANZIT BLAGA 111. člen
(1) Za blago, ki je prijavljeno za tranzit čez ca- rinsko območje Jugoslavije, mora predložiti prevoznik carinarnici, preko katere je blago prišlo v državo (vhodna carinarnica), tranzitno listino
(2) Vhodna carinarnica pregleda prevozna sredstva In blago (46. člen), nato pa pošlje blago pod carinskim nadzorstvom izhodni carinarnici, če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno.
Stran 574. — Številka 24, URADNI LIST FLRJ Sreda, 17. junija 1959, 112. člen
(1) Cez carinsko obmofije Jugoslavije nI dovoljeno prepeljati b;aga, katerega tranzit je prepovedan, če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno,
(2) Z blagom, katerega tranzit je prepovedan, se ravna po 50. členu tega zakona.
118. člen
Prevoznik mora izročiti izhodni carinarnici tran- zitno listino za blago, ki mu jo je izdala vhodna cari- narnica, in blago po stanju v tranzitni listini spraviti do izhodne carinarnice.
114. Člen
(1) Izhodna carinarnica pregleda podatke in ca- rinske znake; po potrebi primerja stanje blaga in pre- voznih sredstev s carinskimi listinami, ki spremljajo blago.
(2) Ce izhodna carinarnica ugotovi, da se podatki, ki so navedeni v carinskih listinah, ujemajo z dejan- skim stanjem blaga in prevoznih sredstev, dovoli od- hod blaga iz države in obvesti o tem vhodno carinar- nico. Sicer pa sestavi v prevoznikovi navzočnosti za- pisnik o ugotovljenih nepravilnostih in obvesti o tem vhodno carinarnico zaradi nadaljnjega postopka
(3) Ce izhodna carinarnica ugotovi, da je blago spremenjeno, ga obdrži in hrani pri sebi, dokler se ne reši spor.
118. člen
Določbe 72. In 74, člena tega zakona veljajo smi- selno tudi za postopek pri tranzitu blaga,
116, člen
(1) Blago, ki je namenjeno za tranzit, se sme na zahtevo prevoznika zadržati v državi.
(2) Carinairnica sprejme in ocarini blago iz prejš- njega odstavka po določbah tega zakona o postopku pri uvozu blaga.
iv. tranzit domaČega blaga Cez tuje CARINSKO OBMOČJE IZ ENEGA DOMAČEGA
KRAJA V DRUGEGA 117. člen
Domače blago, ki se prevaža iz enega domačega kraja v drugega Cez tuje carinsko območje, se prijavi izhodni carinarnici s spremnico,
118. člen
Izhodna carinarnica pregleda prevozna sredstva in blago (46. člen), nato pa zaznamuje blago s carinskimi znaki, da je mogoče ugotoviti njegovo istovetnost, in ga pošlje vhodni carinarnici.
119. člen
(1) Vhodna carinarnica primerja stanje blaga in prevoznih sredstev s carinskimi listinami, ki sprem- ljajo blago.
(2) Ce vhodna carinarnica ugotovi, da se podatki, ki so navedeni v carinskih listinah, ujemajo z dejan- skim stanjem blaga in prevoznih sredstev, dovoli prost promet blaga in obvesti o tem Izhodno carinarnico.
Sicer pa sestavi v prevoznikovi navzočnosti zapisnik o ugotovljenih nepravilnostih in (Obvesti o tem izhodno carinarnico zaradi nadaljnjega postopka.
(3) Ce vhodna carinarnica ugotovi, da je blago spremenjeno, ga obdrži in hrani pri sebi, dokler se ne reši spor.
v. prevoz domaČega blaga po morju, OBMEJNIH REKAH IN OBMEJNIH JEZERIH
120. člen
(1) Domače blago, ki se prevaža iz enega domačega kraja v drugega po morju, obmejnih rekah ali ob- mejnih jezerih, se odpravlja pod carinskim nadzor- stvom, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(2) Ukrepe carinskega nadzorstva iz prejšnjega od- stavka predpisuje Carinska uprava.
VI. PLAČEVANJE LE2NINE IN LEŽALNI ROKI ZA BLAGO
121. člen
(1) Za blago, predano carinarnici in spravljeno v njenih skladiščih ali na njenih razkladališčih, se plača ležnina, če leži več kot tri dni, računano od dneva predaje carinarnici.
(2) Ležnina se plačuje po določbah carinske tarife.
122. člen Ležnina se ne plača:
1) za blago, ki še ni ocarinjeno — od naslednjega dne po vložitvi deklaracije pa do dne, ko so obra- čunane carina in davščine, če blago še ni ocarinjeno iz kakšnega vzroka, ki ga ni povzročil deklarant;
2) za blago, za katero je deklarant med carinje- njem vložil ugovor oziroma pritožbo ali je predmet carinskega prekrška, če se je upravni postopek končal v njegovo korist oziroma če je bil upravni kazenski postopek zoper njega ustavljen, in sicer v upravnem postopku od vložitve ugovora oziroma pritožbe, v upravnem kazenskem postopku pa do njegovega konca.
123. člen
(1) Carinarnici predano blago sme ležati v njenih skladiščih ali na njenih razkladališčih največ 10 dni od predaje (ležalni rok). Carinska uprava lahko po potrebi ta rok podaljša.
(2) Ležalni rok za blago, ki je spravljeno v ca- rinski shrambi, je največ tri mesece.
(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega iSlena sme ležati blago, glede katerega je pri carinjenju nastal spor ali je predmet carinskega pre- krška, do rešitve spora oziroma do konca upravnega kazenskega postopka.
124. člen
(1) Po, preteku rokov iz 123. člena tega zakona pokliče carinarnica deklaranta, naj v dveh dneh dvigne ocarinjeno blago. Izjemoma se sme za medpotne po- šiljke ta rok podaljšati največ še za 10 dni.
(2) Ce blago že ni ocarinjeno, pokliče carinarnica po preteku rokov iz 123. člena tega zakona tistega, na katerega se glasi prevozna listina, če prevozna li- stina ni odkupljena, pa prevoznika oiziroma od njega:
pooblaščenega predstavnika, naj v dveh dneh pripravi blago za carinjenje oziroma naj ga vrne v tujino.
125. člen
(1) Ležalni rok za blago, ki se hitro kvari, je največ tri dni od predaje blaga carinarnici.
(2) Po preteku roka iz prejšnjega odstavka ravna carinarnica v skladu z določbami 124. člena tega za- kona; pri tem je rok, v katerem je treba ocarinjeno blago dvigniti, pripraviti blago za carinjenje oziroma vrniti blago v tujino, največ 24 ur.
126. člen
(1) Po preteku rokov iz 124. in 125. člena tega zakona carinarnica blago proda.
Sreda, 17. junija 1959. URADNI LIST FT.RJ Številka 24. — Stran 575.
(2) Iz zneska, ki ga dobi s prodajo blaga, poravna carinarnica najprej vse stroške (prevozni stroški, stro- ški za hrambo blaga in ležnina) in zaračuna carinske in druge davščine, ki jih je treba plačati za blago pri uvozu, ostanek pa vrne lastniku.
(3> Natančnejše predpise o načinu prodaje blaga in o razdelitvi s prodajo dobljenega zneska izda Zvezni
državni sekretariat za financa ffri'clJf 3J -4 lik* VI11- POSTOPEK S STVARMI, KI JIH NOSIJO m/ ^ 'Ujvo DVOLASTNIKI
133. člen (1) Postopek s potniki je hiter.
(2) Carinska uprava je pooblaščena, da predpiše za pospešitev postopka s potniki poseben postopek o ca- rinjenju blaga, ki ga potniki nosijo s seboj. »
VII. POSTOPEK Z BLAGOM, KI GA POTNIKI NOSIJO S SEBOJ
m./Hen
(L Potnik, ki prihaja iz tujine, odhaja v tujino ali potuje v tranzitu čez carinsko območje Jugoslavije, mora obmejni carinarnici prijaviti in pokazati blago in osebno prtljago, ki jo nosi s seboj. Carinska uprava lahko predpiše tudi, da je treba vložiti za tako blago pismeno prijavo. Za osebno prtljago ni pismene prijave.
(2) Za osebno prtljago veljajo v smisla tega za- kona stvari, ki jih potrebujejo potniki osebno zase tisti čas, ko so na poti.
128. člen
(1) Da se prepriča o prijavi Iz prejšnjega člena, pregleda carinarnica blago, ki ga potnik nosi s seboj, in njegovo osebno prtljago.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se ne pregle- dujejo stvari, ki jih nosijo diplomatski kurirji z diplo- matskim kurirskim pismom.
DVOLASTNIKI 134. člen
Dvolastnik mora ob prehodu čez carinsko črto na določenih dvolastniških prehodih pokazati obmejni ca- rinarnici dvolastnlško listino ter prijaviti in pokazati stvari, ki jih nosi a seboj.
135. člen
(1) Carinarnica pregleda stvari, ki jih nosi s seboj dvolastnik.
C2) Ce carinarnica ugotovi, da nosi dvolastnik s se- boj stvari, ki se ne smejo prenašati , na dvolastniških prehodih (19. člen), ne dovoli dvolastnik« z njimi čez carinsko črto.
(3) S skritimi aH neprijavljenimi stvarmi ravna carinarnica po kazenskih določbah tega zakona.
136. člen
Carinarnica mora voditi za vsak dvolastniškl pre- hod evidenco o dvolastnikih, o stvareh, ki jih nosijo dvolastniki čez carinsko črto za obdelovanje posestva, in o pridelkih, ki jih dobijo s teh posestev.
129. člen
(1) Ce je utemeljen sum, da Ima potnik pri sebi skrite stvari, ki jih ni prijavil, se opravi nad njim osebna preiskava.
(2) Osebno preiskavo potnika opravi oseba istega ' spola.
130. člen
(1) S prijavljenim blagom ravna -carinarnica po določbah tega zakona o postopku pri uvozu, izvozu oziroma tranzitu blaga.
(2) Z blagom, ki ni bilo prijavljeno, pa je bilo najdeno pri pregledu potnikovih stvari ali pri osebni preiskavi, se ravna kot s skritim blagom po kazenskih določbah tega zakona,
131. člen
(3) Ce prinese potnik s seboj blago, katerega uvoz oziroma tranzit je prepovedan, ga mora v treh dneh vrniti v tujino.
(2) Ce potnik v tem roku ne vrne blaga v tujino, se mu blago vzame in se z njim ravna po veljavnih predpisih.
132. člen
(1) Ce je carinarnica pri pregledu blaga in osebne prtljage potnika (127. člen) ali pri njegovi osebni pre- iskavi (128. člen) storila ukrepe carinskega nadzorstva po tem zakonu, zaradi katerih je bila potniku priza- dejana materialna škoda, mu je treba prizadejano škodo povrniti.
(2) Postopek za povrnitev škode predpiše Zvezni državni sekretariat za ^ • .rv . j -
IX. UPORABA PREDPISOV
POSTOPKU O UPRAVNEM 43T) člen
Carinska uprava in carinarnice vodijo carinski postopek in Izdajajo odločbe po določbah zakona o splošnem upravnem postopku, če ni v tem zakonu drugače določeno.
138. člen
(1) Zoper odločbo carinarnice je dovoljena pritožba na Carinsko upravo.
(?) Zoper odločbo, ki jo izda Carinska uprava na prvi stopnji, je dovoljena pritožba na Zvezni državni sekretariat za finance.
(3) Pritožba se vloži pri carinskem organu, ki je Izdal odločbo na prvt stopnji.
(4) Rok za pritožbo je 15 dni od vročitve oziroma naznanitve odločbe.
(5) PtHožba zadrži izvršitev odločbe.
Tretje poglavje
CARINSKA SKLADIŠČA, CARINSKE SHRAMBE IN KONSIGNACIJSKA SKLADIŠČA
139. člen
Za ustanavljanje, upravljanje in poslovanje carin- skih skladišč veljajo splošni predpisi o ustanavljanju, upravljanju in poslovanju gospodarskih organizacij, če ni v tem zakonu drugače določeno.
140. člen
samo v j. m lc v dzvuuc tJieupise ZiVezm i
finance, р&р/ (D Carinska skladišča se smejo ustanavljati (3) Ne povrne se prizadejana škoda, če so bile pri krajih, v katerih so carinarnice,
pregledu oziroma pri osebni preiskavi najdene pri (2) Za ustanovitev carinskega skladišča je potrebno potniku skrite stvari ali če je potnik kriv za ukrepa dovoljenje pristojne carinarnice.
carinskega nadzorstva, zaradi katerih mu je bila po- (3) Preden da pristojna carinarnica dovoljenje, vzročena škoda. ' mora imenovati posebno komisijo, ki pregleda stavb«
Stran 576. — StevllKa 24. URADNI LIST FLRJ Sreda, 17. Junija 1&59.
in prostore, namenjene za carinsko skladišče, In ugo- tovi, ali so zagotovljeni potrebni pogoji za carinsko nadzorstvo.
t 141. člen
(1) Gospodarske organizacije lahko odpirajo ca- rinske shrambe, v katere začasno spravljajo svoje iz tujine uvoženo blago, ki še ni ocarinjeno.
(2) Carinske shrambe se smejo odpirati samo v krajih, kjer je carinarnica, pa ni carinskega skladišča.
(3) Za odpiranje carinskih shramb veljajo določbe drugega in tretjega odstavka 140. člena tega zakona.
142. člen
(1) Zastopništva tujih firm lahko odpirajo kon- signacijska skladišča, v katera začasno spravljajo še ne ocarinjeno uvoženo blago tujih firm, ki jih za- stopajo.
(2) Konsignacijska skladišča se smejo odpirati v krajih, v katerih je omogočeno carinsko nadzorstvo.
(3) Za odpiranje konsignacijskih skladišč je po- trebno dovoljenje Carinske uprave.
(4) V dovoljenju za konsignacijsko skladišče mo- rata biti navedeni vrsta in vrednost blaga, ki sme biti spravljeno v konsignacijskem skladišču, če je pred- videno v pogodbi, sklenjeni med imetnikom konsigna- cijskega skladišča in tujo firmo.
143. člen ^
Navodilo o izvajanju carinskega nadzorstva nad blagom, M je v carinskem skladišču, v carinski shrambi ali v konsignacijskem skladišču, in o cari- njenju blaga, ki je v konsignacijskih skladiščih, pred- piše Carinska uprava v .soglasju z Zveznim državnim sekretariatom za finance.
Četrto poglavje KAZENSKE DOLOČBE
Kazniva dejanja
144. člen i (1) Kdor se ukvarja s prenašanjem blaga čez ca- rinsko črto in se pri tem izmika ukrepom carinskega nadzorstva, se kaznuje z zaporom najmanj treh me-, secev in z denarno kaznijo.
(2) Poskus je kazniv.
143. člen
Kdor se Izmakne ukrepom carinskega nadzorstva in prenese blago čez carinsko črto na kakšnem kraju, na katerem ni rednega carinskega nadzorstva, tako da uporabi pri tem nasilje ali je oborožen ali v skupini, se kaznuje s strogim zaporom do petih let io z de- narno kaznijo.
146. člen
Kdor organizira mrežo prekupčevalcev ali posred- nikov za razpečavanje neocarinjenega blaga, se ka- znuje s strogim zaporom do petih let in z denarno kaznijo.
147. člen
Kdor organizira: skupino ali mrežo za izvrševanje kaznivih dejanj iz prvega odstavka 144. člena in iz 145. člena tega zakona, se kaznuje s strogim zaporom do osmih let in z denarno kaznijo.
148. člen %
Blago, s katerim je bilo storjeno kaznivo dejanje Iz 144. ali Iz 145. člena tega zakona, aH njegova vred- nost, ki je bila odvzeta oziroma Izterjana v skladu s 163. členom tega zakona, ter prevozno oziroma pre-
nosno sredstvo, odvzeto v skladu s 164. členom tega zaikona, se izroči carinarnici, ki ravna z njim po ve- ljavnih predpisih.
149. člen
Ce je kazenski postopek za kazniva dejanja iz členov 144 do 147 tega zakona ustavljen ali če je obdolženec s sodbo pristojnega sodišča oproščen ka- zenske odgovornosti, se blago izroči carinarnici, da ravna z njim kot s carinskim blagom.
150. člen
Za postopek zaradi kaznivih dejanj iz 144. člena tega zakona je pristojno okrajno sodišče.
Prekrški 151. člen
Z denarno kaznijo od dvakratnega do desetkrat- nega zneska carine in Izvoznih oziroma uvoznih dav- ščin, ki bi jih bilo treba plačati za blago, oziroma z denarno kaznijo do dvakratne vrednosti blaga, če se za blago ne plačajo carina in ne izvozne ali uvozne davščine, se kaznuje za prekršek:
1) kdor prenese ali poskusi prenesti Izven carin- ske poti kakšno blago čez carinsko črto;
2> kdor prenese ali poskusi prenesti po carinski poti ali po dvolastniškem prehodu čez carinsko črto blago, skrito v prevoznem oziroma prenosnem sredstvu ah skrito kako drugače;
3) kdor v carinskem obmejnem pasu na morju, obmejni reki ali obmejnem jezeru brez dovoljenja carinarnice sprejme ali izroči ali pa poskusi sprejeti ali izročiti s plovnega objekta, ki vzdržuje promet 8 tujino, iz tujine pripeljano ali domače blago;
4) kdor v carinskem obmejnem pasu na morju, obmejni reki ali obmejnem jezeru vrže ali poskusi vreči s plovnega objekta v morje, reko ali jezero blaeo z namenom, da bi se izognil carinskemu nadzorstvu.
Ce vrste in vrednosti vrženega blaga ni mogoče ugo- toviti, se storilec kaiznuje z denarno kaznijo iz 155.
člena tega zakona;
5) kdor začasno uvoženo ali začasno izvoženo blago odtuji ali ga uporabi v namene, ki niso omenjeni v dovoljenju carinarnice;
6) kdor s krivim prikazovanjem dejstev izposluje ali izkoristi pri uvozu ali izvozu blaga kakšno ugod- nost, do katere nima pravice;
7) kdor odtuji ali izroči drugemu v uporabo blago, uvoženo z ugodnostjo, ali kdor kakorkoli drugače uporabi tako blago v kakšen drug namen, ne pa v tisti namen, zaradi katerega je bilo popolnoma ali deloma oproščeno carine ali Izvoznih oziroma uvoznih davščin.
152. člen
Z denairno kaznijo do desetkratnega zneska carine In izvoznih oziroma uvoznih davščin, s katerimi je obremenjeno blago, oziroma do dvakratne njegove vrednosti, če blago ni obremenjeno s carino in ne z Izvoznimi ali uvoznimi davščinami, se kaznuje za pre- kršek, kdor ne prijavi carinarnici blaga, ki ga nosi čez carinsko črto.
153. člen
Z denarno kaznijo do petkratnega zneska prikraj- šane carine in davščin, ki bi jih bilo treba plačati za blago, oziroma do enkratne njegove vrednosti, če -za blago ni treba plačati carine in ne izvoznih ali uvoz- nih davščin, se kaznuje za prekršek:
1) kdor izroči uvoženo blago, ki je prijavljeno ca- rinarnici, drugemu ali ga sprejme od drugega pred pregledom po 61. členu tega zakona;
2) kdor v deklaraciji lažnivo navede manjšo ko- ličino, drugačno kakovost ali manjšo vrednost blaga ali ne navede vsega blaga, če bi zaradi tega plačal
Sreda, 17. junija 1969. TTRADm LIST PT.RJ Številka 24. — Stran 577.
manjšo carino in manjše izvozne oziroma uvozne dav- ščine; ^ •'
3) kdor ne preda prevzemni oziroma izhodni cari- narnici tej carinarnici poslanega blaga ali kdor ga jI preda v spremenjenem stanju;
4) kdor obdrži in ne izroči carinarnici blaga, omenjenega v 2. točki drugega odstavka 13. člena tega zakona.
154. člen
Kdor proda, prikrije, kupi ali sprejme v hrambo ali posest ali kako drugače kam spravi blago, za kate- ro ve ali bi po okoliščinah primera lahko vedel, da je bil z njim storjen prekršek iz 151., 152. ali 153. člena tega zakona, se kaznuje, kot da bi ga bil sam storil.
155. člen
Z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek:
1) kdor prekorači roke za prijavo, predpisane v 45. členu tega zakona;
2) kdor predloži carinarnici prijavo, ki se ne uje- ma s prevoznimi listinami;
3) kdor v deklaraciji nepravilno navede količino, kakovost ali vrednost blaga, za katero ni treba pla- čati carine ter drugih uvoznih in izvoznih davščin;
4) kdor po carinskem pregledu, toda pred plačilom carine in izvoznih oziroma uvoznih davščin izroči blago drugemu ali ga od drugega sprejme;
5) kdor prekorači rok za predajo blaga prevzemni oziroma izhodni carinarnici;
6) kdor prekoračil rok za vrnitev začasno uvoženega oziroma izvoženega blaga;
7) kdor poškoduje carinske znake, s katerimi je zaznamovano blago ali so zaznamovana prevozna sred- stva:
8) kdor v nasprotju z določbami tega zakona pri- stane s plovnim objektom v domačem prometu na morju v biki, ki ni odprta za promet, ali pristane ob carinskem pomolu v luki, ki je odprta za mednarodni promet;
9) kdor pristane z ladjo, ki vzdržuje promet s tujino, v luki, ki ni odprta za mednarodni promet, ali neupravičeno pristane izven carinskega pomola;
10) kdor pristane brez dovoljenja carinarnice z lad- jo, ki ji ni treba sestavljati manifesta, ob ladji, ki vzdržuje promet s tujino:
U) kdor vzdržuje promet s tujino s plovnim o- bjektom aH letalom brez predpisanih in pravilnih ca- rinskih listin;
12) kdor v manifest ali v drugo carinsko listino ne vpiše kakšnega blaga ali vpiše blago, pri katerem ra- zlika med dejansko- težo in težo, navedeno v manife- stu oziroma v drugi carinsrtd listini, presega razlike, ki so dovoljene po veljavnih predpisih ali se priznavajo po uzancah za blagovni promet;
13) kdor v domačem prometu na morju, obmejni reki ali obmejnem jezeru brez poprejšnje prijave ca- rinarnici razklada, naklada ali preklada blago, ki je pod carinskim nadzorstvom, ali izkrcava oziroma vkr- cava potnike in potniško prtljago aH oskrbuje ladjo oziroma^ ladijsko posadko g kakšnimi predmeti, če lad- ja ne uživa ugodnosti pri plovbi;
14) kdor sprejme v domačem prometu na tuj plov- ni objekt blago aH potnike za prevoz ali brez dovo- ljenja carinarnice sprejme blago ali potnike na doma- čo ladjo, ki vzdržuje promet s tujino;
15) kdor preleti z letalom carinsko črto na me- stu ali na način, ki je v nasprotju z veljavnimi pred1- pisi, ali se ne drži"pređpisane poti aH pa pristane ozi- roma vzleti izven določenega letališča;
16) kdor brez predpisanih carinskih listin prevaža domače blago iz enega kraja v drugega po morju o- ziroma po obmejnem delu reke aH po obmejnem je- zeru;
17) kdor ne obvesti pravočasno carinarnice o pri- spetju rednega ali izrednega prevoznega sredstva v skladu z 20. členom tega zakona;
18) potnik, ki noče pokazati obmejni carinarmci blaga ali osebne prtljage, ki jo nosi s seboj, ki pa ju je prijavil obmejni carinarnici.
156. člen
(1) Pravna oseba se kaznuje za prekrške iz členov 151 do 155 tega zakona, če stori prekršek njen usluž- benec ali predstavnik s tem, da v njenem imenu o- pravi dejanje ali opusti dejanje, ki bi ga morala storttl pravna oseba.
(2) Za prekršek Iz prejšnjega odstavka se kaznuje tudi uslužbenec oziroma predstavnik pravne osebe, ki stori prekršek 9 tem, da v njenem Imenu opravi de- janje ali opusti dejanje, in sicer:
1) za prekršek iz 151. člena tega zakona z denar- no kaznijo do 300.000 dinarjev;
2) za prekržek iz 152. člena tega zakona z denar- no kaznijo do 200.000 dinarjev;
3) za prekršek iz 153. člena tega zakona z denar- no kaznijo do 100.000 dinarjev;
4) za prekršek iz 154. člena tega zakona z denarno kaznijo db 100.000 dinarjev;
5) za prekršek iz 155. člena tega zakona z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev.
157. člen
(1) Upravni kazenski postopek o carinskih prekr- ških vodi carinarnica, odločbo na prvi stopnji pa izda komisija za carinske prekrške.
(2) Komisija za carinske prekrške se sestavi pri carinarnici v začetku vsakega leta; sestavljajo jo pred- sednik in dva člana. Predsednika in Mana komisije ter njihove namestnike imenuje upravnik carinarnice l«med njenih uslužbencev.
(3) Zoper odločbo komisije za carinske prekrške je dovoljena v 15 dneh od njene vročitve pritožba na Komisijo za carinske prekrške pri Carinski upravi.
(4) Komisija za carinske prekrške pri Carinski upravi se sestavi v začetku vsakega leta; sestavljajo jo predsednik in dva člana. Predsednika in člana ko- misije ter njihove namestnike imenuje direktor Carin- ske uprave izmed njenih uslužbencev.
158. člen
(1) Ce je vrednost blaga, s katerim je bil storjen prekršek iz 152. člena tega zakona, manjša kot 10.000 dinarjev, je carinski uslužbenec upravičen, takoj na mestu vzeti tako blago in izterjati denarno kazen 500 dinarjev.
(2) O tem, da je vzel blago in izterjal kazen po prejšnjem odstavku, izda carinski uslužbenec pravilno potrdilo.
(3) Zoper izterjavo denarne kazni In odvzem bla- ga takoj na mestu je dovoljena pritožba.
(4) Ce storilec prekrška noče plačati denarne kaz- ni aH je iz kakšnega drugega vzroka ni mogoče izter- jati, se uvede upravni kazenski postopek.
159. člen
(1) Upravni kazenski postopek o carinskem pre- kršku se ne more več uvesti, če preteče več kot dve leti od dneva, ko je bil storjen.
