glasilo Kliničnega centra Ljubljana INTERNO

(1)

INTERNO

g l a s i l o K l i n i č n e g a c e n t r a L j u b l j a n a

Junij 2007 • številka 3

InternoKC_st3.indd 1

InternoKC_st3.indd 1 30.5.2007 14:20:0530.5.2007 14:20:05

(2)

VSEBINA

Uvodnik: Klima v KC ...3

Aktualno: Izkušnje pilotnih notranjih strokovnih nadzorov ...4

Aktualno: Aktivni odmor ...5

Aktualno: Rezultati ankete o zadovoljstvu bolnikov v slovenskem prostoru in KC...6

Aktualno : Skoraj odlično, Interni razpis za razvojno raziskovalno delo v KC ...7

Aktualno: Koordinacija operativne dejavnosti v centralnem operacijskem bloku ... 8

Aktualno: Izvajanje programa 1 – 4/2007 ...9

Predstavljamo oddelke: KOOKIT ...10

Informatika : Ambulantni informacijski sistem IP2 ... 12

Utrip KC: Izobraževanje iz anesteziologije ... 14

Utrip KC: Zahvalna prireditev za donatorje, 50 let respiracijskega centra ...15

Utrip KC : Strokovni obisk v ZDA, Otvoritev prenovljenih sob v KO za nevrokirurgijo ...16

Utrip KC: Monograﬁ ja KC, Izobraževanje administracije ... 17

Nova oprema : ENDOBASE ...18

Koristno: Bolečine v rami, Otvoritev prostorov v CMR ...19

Iz dela sindikatov KC: Kaj se je dogajalo v zadnjih mesecih ... 20

Kultura: Razstava likovnikov KC ... 21

Preberite: Klinični center spet univerzitetni ...22

Test: Čaka vas javni nastop ...23

Gremo na počitnice: Pečenje na žaru ... 26

Križanka ... 28

Kaj menijo o nas ... 29

Nasmejmo se: Prstna igra za razkuževanje rok ...30

Priporočila za pripravo in oddajo prispevkov v glasilu

Besedila naj bodo v črni barvi, celostranski prispevek v reviji naj vsebuje do 3000 znakov in eno ali dve fotograﬁ ji; zaželjene so krajše novice, obvezno se podpišite. Besedilo naj bo oddano v txt ali word dokumentu, fotograﬁ je pa morajo biti shranjene posebej in ne v wordu!

Fotograﬁ je naj bodo v digitalni obliki: TIF, JPG, PNG, PSD, BMP, EPS, AI … , navedite ime fotografa. Izrecno nizkokvalitetni in neostri posnetki bodo izločeni.

Prispevke lahko pošljete po pošti (CD, DVD, USB ključ, disketa) na naslov:

Biserka Marolt Meden Klinični center Ljubljana Zaloška cesta 2, 1550 Ljubljana s pripisom "za glasilo"

Oziroma na elektronski naslov: biserka.meden@kclj.si

Zadnji rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko je 9. julij 2007.

INTERNO GLASILO KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA

Junij 2007, številka 3

KLINIČNI CENTER LJUBLJANA, Zaloška c. 2

1550 Ljubljana, Slovenija

Glavna urednica: mag. Darinka Miklavčič Odgovorna urednica: Biserka Marolt Meden Uredniški odbor: prof.dr. Bojana Beović, dr.med., Erna Kos Grabnar, viš.med.ses., Ada Košir, univ.dipl.prav., Vida Linec, univ.dipl.

ekon., prof.dr. Saša Markovič, dr.med., višja svetnica, Polona M. L. Wallas, univ.dipl.soc., Miha Žemlja, univ.dipl.org., Tatjana Nendl, dipl.med.ses.

Fotograﬁ je: Jolanda Kofol, Marjana Česenj, Branko Frece, Jelka Simončič

Oblikovanje: Studio 2012 Tisk: Tiskarna Radovljica d.o.o.

Naklada: 3000

Glasilo je v elektronski obliki na naslovu:

http://www2.kclj.si/

(3)

Naše delo je izjemno odgovorno in resno in tega se zavedamo. Nenehno smo na očeh širše javnosti in seveda na očeh bolnikov in sodelavcev. Kar nekajkrat sem to sama doživljala in poznam vse grozovite občutke, ki se sprožijo ob nezaželenem dogodku. Bolnik je hudo prizadet, z vsemi silami in znanjem skušaš obvladati stanje, pa ti ne uspe. Groza zaradi občutka lastne nemoči in potem še malenko- stna, neprimerno izrečena beseda kolega …. in življenje postane naenkrat neznosno. Prvi situaciji se ne moremo izogniti, ker smo si sami izbrali poklice, ki jih opravljamo. Zato se mi zdi, da je prav posebno poudarjanje, da je ta ali oni poklic v medicini bolj stresen od drugega, neprimerno. Stresno je vse kar počnemo, če hočemo tako imenovati našo skrb za pravilno in dobro opravljeno delo in naš večni strah, da morda le nisem storil(a) vsega ali da morda česa ne vem ali ne znam. Vse to zelo dobro poznam, saj sem že kar nekaj desetletij tukaj, med vami. Zato je moje trdno prepričanje, da so vsi naši poklici življenjske odločitve za poseben način življenja, odločitev za odrekanja številnim drobnim ugodnostim v življenju. V zameno za njih pa doživljamo velika zadovoljstva in vsebinsko polnost življenja, ki nam jo dajejo naši poklici in uspehi v njih. Popolnoma razumljivo je, da imamo zaradi zavesti o odgovornosti našega dela in posledic naših odločitev, ki jih podzavestno nenehno sprejemamo, druge prioritete v življenju. Uspeh za nas pomeni v večini primerov, da je bolnik preživel ali pa da se mu je stanje toliko izboljšalo, da lahko nadaljuje s svojim življenjem točno tam, kjer mu ga je krog bolnišnice začasno ustavil. To je tisto, kar naše poklice dviga nad sivino vsakdana. Za te poklice se odločajo altruistični značaji in samo dobri ljudje v njih vztrajajo. Zato je moje mnenje, da gre za poklicanost in predanost humanosti, ki ju imajo drugi poklici manj.

Bolniki prihajajo in odhajajo, mi pa ostajamo. Ostajamo z vsemi svojimi spomini, stiskami in včasih tudi neupravičeno napadeni in razžaljeni.

Na srečo je tega zelo malo. Že bežen pogled v številke nam odkrije, da se s KC tako ali drugače vsako leto sreča več kot milijon ljudi. V primerjavi s tem je delež pritožb, ki jih dobimo, majhen - delež resnih pritožb pa minimalen. Žal je tudi delež pohval nizek, ker se ljudem zdi samoumevno, da je v KC oskrba dobra in prijazna. Vendar so prav pritožbe tisto, kar nas mora spodbuditi k razmišljanju in iskanju izboljšav. Večina pritožb se nanaša prav na neprimerno vedenje in neprijaznost v odnosu z bolniki. Vsi se moramo zavedati, da je vsak bolnik cel svet zase, da ima svoje človeško dostojanstvo, da je pri nas začasno in da ga moramo vrniti v življenje, iz katerega se je zatekel k nam po kratkotrajno pomoč, tudi človeško nepoškodovanega.

Ko sem bila pred leti za silno kratek čas sama bolnica, sem doživljala vse, s čimer se sreča bolnik, ki vstopi v bolnišnico. Če odštejemo, da sem se prostorsko znašla, ker sem bila domača, je bil moj prvi šok popolno razosebljenje ob preobleki v bolniško srajco, s »pasjo značko«

(zapestnico) z izpisanim imenom in številko. Vsak prijazen nagovor ali nasmeh mi je poglobil zaupanje in mi je veliko več pomenil, kot kadarkoli prej ali kasneje v življenju. Mislim, da bi bilo zelo poučno, če bi se vsak med nami samo za nekaj časa spremenil v anonimnega bolnika. Prepričana sem, da bi potem vedeli, kaj je prav in kaj ni prav in kaj je tisto, kar bolnika ohromi. Zavedati se moramo, da naši bolniki močno zaupajo v naše strokovne sposobnosti.

Smo pravi mojstri in olimpijski prvaki v doseganju izrednih strokovnih rezultatov, v odnosu do ljudi pa šepamo. Tako do bolnikov, kot tudi do kolegov. Vendar verjamem, da je s kančkom dobre volje mogoče vse popraviti. Bodimo kompetitivni, tako kot na strokovnem področju tudi v prijaznosti. Prijaznost, dobri odnosi, timsko delo je nekaj, kar ne moremo zapovedati v vodstvu, pa čeprav bi si tega želeli in bi bilo to zelo enostavno. Človeku ne moremo zapovedati, naj bo srečen in zadovoljen. Lahko pa ustvariš klimo, ki bo prijetna zate in za okolico.

Pa naj ne končam s pesimizmom, saj navkljub vsemu, prav pogosto srečujem v KC zadovoljne zdravnike, medicinske sestre, in druge, ki jih delo veseli in radi prihajajo v službo.

Seveda se zavedam, da je delo drugačno kot pred leti, da je postala obravnava bolnikov veliko bolj kompleksna in zahtevna, da imamo veliko več znanj kot pred časom, da so bolniki vedno starejši in slabši….. To vas tudi pogosto slišim govoriti. Vendar je takšno stanje v vsem razvitem svetu, kamor smo že pred leti zakoračili. Medicina razvitih dežel je postala nekako ujetnica svojih lastnih uspehov. Vedno več bolnikom znamo in moremo pomagati, vedno več akutnih bolezni pozdravimo, bolniki postajajo kronični bolniki, ki potrebujejo drugač- no oskrbo, skrb in pristop. Spremenile so se razmere, zunanji dejavniki, ne nazadnje tudi pogoji, v katerih delamo. Ti so nedvomno težji, vendar lahko veliko več naredimo, kot smo pred leti, rešimo veliko več življenj, pomagamo veliko večjemu številu bolnih in prizadetih.

Želim vam prijetno poletje ter veliko sonca. Vrnite se v naše domovanje spočiti in dobre volje.

Drage sodelavke in sodelavci,

prof. dr. Saša Markovič, dr. med, višja svetnica, strokovna direktorica KC

3

Interno glasilo Kliničnega centra Ljubljana / Junij 2007

Uvodnik

tokrat sem namenila moja razmišljanja vzdušju v Kliničnem centru. Klimo v KC ustvarjamo prav vsi, zato smo zanjo tudi vsi odgovorni. Dobro klimo ali dobro počutje zaposlenih ustvarjamo sami z načinom pogovarjanja in dogovarjanja, govorico telesa in mimiko obraza. Odraža pa se v prijaznem odnosu do bolnikov in sodelavcev. Ker zaradi narave našega dela, tako s sodelavci kot z bolniki preživimo veliko več časa, kot z našimi družinami, so topli in spoštljivi medsebojni odnosi v bolnišnici neizmerno pomembnejši kot v drugih ustanovah.

(4)

4 Interno glasilo Kliničnega centra Ljubljana / Junij 2007

Aktualno

prof. dr. Bojana Beović, dr. med., pomočnica strokovne direktorice KC

Izkušnje pilotnih notranjih strokovnih nadzorov

V Kliničnem centru že nekaj mesecev pripra- vljamo nov pristop k izvedbi notranjih strokovnih nadzorov, s katerim želimo spodbuditi preverjanje stanja na oddelkih z analitičnim pristopom, ki prikaže sliko oddelka v celoti in omogoča načrtovanje ukrepov za izboljšave.

Vprašalnik

Notranji strokovni nadzori bodo po novem sestavljeni iz obsežnega vprašalnika, ki obsega vse temeljne dejavnosti posamezne organizacijske enote vključno z bolnišničnim, ambulantnim delom, urgentno ambulanto, enoto za intenzivno terapijo in operacijsko dvorano. V vprašalnik so vključeni tudi podatki o arhiviranju dokumentacije, ravnanju z opremo, zaposlenih, njihovem izobraževanju, skrbi za zdravje zaposlenih in metodah zagotavljanja kakovosti. Poseben del vprašalnika je namenjen ravnanju z zdravili ter preprečevanju in obvladovanju bolnišničnih okužb. V notranje nadzore smo vključili tudi zahteve ministrstva po pregledovanju zaključenosti in popolnosti popisov, ki smo jim dodali pregled ambulantnih zapisnikov in ustreznosti sprejemov.

Glavna tema

Zelo pomemben del notranjega strokovnega nadzora predstavlja tako imenovana glavna tema. Za glavno temo obravnave v okviru notranjega nadzora se odloči oddelek glede na njeno pomembnost in nujnost obravnave. Gre za podrobno analizo izbranega problema, s katero oddelek pridobi izhodišča za pomembne izboljšave.

Notranjemu nadzoru je pridružen sicer že ute- čen nadzor zdravstvene nege, nadzor prepre- čevanja bolnišničnih okužb in pregled ravnanja z zdravili, ki jih opravijo ustrezni strokovnjaki s področja zdravstvene nege, SPOBO in Lekarne KC.

Prve izkušnje

Od februarja do aprila letos so potekali prvi pilotni notranji strokovni nadzori na treh klinikah oziroma kliničnih oddelkih: Očesni kliniki, Klinič- nem oddelku za gastroenterologijo in Kliničnem

oddelku za abdominalno kirurgijo. Oddelki so bili za izvedbo pilotnih nadzorov izbrani zaradi njihove tradicionalne dobre urejenosti in razumevanja vodenja kakovosti, saj želimo s pomočjo dobro in smiselno urejenih oddelkov spodbuditi tudi tiste organizacijske enote KC, kjer so težave z organizacijo dela in uvajanjem vodenja kakovosti večje.

Notranje strokovne nadzore smo na vseh treh oddelkih pričeli z uvodnimi sestanki, na katerih smo se dogovorili o zaposlenih, ki bodo pripravili posamezne dele strokovnega nadzora, o glavni temi in načinu njene obravnave ter določili datume izvedbe posameznih delov nadzora oziroma osrednjega dela nadzora. Osrednji del notranjega strokovnega nadzora je na vseh oddelkih potekal v aprilu.

Klinični oddelek za abdominalno kirurgijo

Na Kliničnem oddelku za abdominalno kirurgijo so analizirali prakso antibiotične kirurške profi lakse. Od smernic je najbolj odstopala raba profi lakse pri urgentno operiranih bolnikih in trajanje profi lakse. Na podlagi analize smo se na strokovnem sestanku dogovorili za ukrepe, ki jih na oddelku že izvajajo. Učinke ukrepov bodo ocenili v dogovorjenem času.

Klinični oddelek za gastroenterologijo

Na Kliničnem oddelku za gastroenterologijo so prikazali veliko stopnjo preglednosti dela na oddelku. Kot glavno temo so analizirali neenotno obravnavo bolnikov z rakom prebavil, ki bi jih v večji meri lahko obravnavali ambulantno.

Pričakujejo, da bo razprava o rezultatih analize izboljšala organizacijo dela in prispevala k smotr- nejši obravnavi bolnikov in boljši izrabi posteljnih kapacitet.

Očesna klinika

Na Očesni kliniki so prikazali visoko stopnjo organiziranosti dela vključno s protokoli za pogosto izvajane postopke. Kot glavno temo

so obravnavali organizacijo dela v operacijskih dvoranah. Prav tako pričakujejo, da bosta predvsem dva ukrepa, dogovor z anesteziologom in odgovornost operaterja za zaporedje bolnikov, prispevala k smotrnejši izrabi delovnega časa in še večjemu številu opravljenih operacij.

Pregled vprašalnika je na vseh treh oddelkih prikazal veliko kadrovsko obremenjenost in potrebo po zaposlitvah v prihodnjih nekaj letih.

Problem predstavlja arhiviranje medicinske dokumentacije in slaba informacijska podprtost predvsem na Očesni kliniki in na Kliničnem oddelku za abdominalno kirurgijo. Velik problem na vseh oddelkih predstavlja tudi odsotnosti zaposlenih zaradi bolezni, kar opozarja na potrebo po večji skrbi za zaposlene. Na oddelkih v večji ali manjši meri uporabljajo protokole za izvajanje pogostih dejavnosti, nekatere bo treba v prihodnosti še dopolniti in z njimi seznaniti vse zaposlene. Protokoli in navodila, ki smo jih videli predvsem na Očesni kliniki, so lahko uporabni kot primeri dobre prakse tudi na drugih oddelkih Kliničnega centra. Pregled zaključenosti in popolnosti popisov je pokazal dobro stanje na vseh oddelkih. Nadzor zdravstvene nege je pokazal dobro znano zakonitost: oddelki oziroma deli oddelkov, ki so bili nadzora že deležni, so ob to- kratnem nadzoru izkazali višjo stopnjo kakovosti.

Opravljeno je bilo uspešno delo

S pilotnimi notranjimi strokovnimi nadzori je bilo opravljeno veliko in uspešno delo, na posameznih oddelkih so po grobi oceni porabili tudi več kot 100 delovnih ur. Z analizo in razpravo v prihodnjih tednih bomo skušali ugotoviti smiselnost posameznih delov nadzora in oblikovati pristop, ki bo oddelkom prinesel pomembne informacije za izboljšave dela ob čimbolj smotrni izrabi delovnega časa.

Posebna zahvala za izvedbo pilotnih nadzorov gre vsem sodelujočim oddelkom, njihovim predstojnikom, glavnim sestram in vsem sodelu- jočim, za tehnično pomoč pa tudi g. mag. Marku Zebcu Korenu in gospej Ivanki Pupis.

Notranji strokovni nadzori spadajo v zdravstvu med obvezne načine nadzora že po Zakonu o zdravstveni dejavnosti.

V zadnjem času se je ob uvajanju sistemov vodenja kakovosti pokazala potreba po njihovi temeljiti prenovi. Notranji strokovni nadzori naj v prvi vrsti ne bi služili kot orodje nadzora posameznih oddelkov s strani uprave bolnišnic, ampak kot priložnost in način lastnega preverjanja in iskanja možnosti za uvedbo izboljšav na vseh področjih dela v zdravstvu.

(5)

5

Aktualno

Vsako delo izzove večjo ali manjšo utrujenost, zato potrebujemo počitek, da lahko znova opravljamo naloge. Seveda pa ni vseeno, kakšen je ta počitek. Med aktivnim odmorom se utrujeni del telesa hitreje opomore, zmanjša se psihična napetost. Nikar se ga ne izogibajmo, kajti navaja nas na zdrav način življenja.

Aktivni odmor pomeni da delamo tisto, kar ni obvezno in nas razvedri ter sprosti. Pomeni telesno in duševno osvežitev po delu in tudi razvedrilo, oddih in počitek (H. Berčič, 1989, str. 1-6).

CILJI AKTIVNEGA ODMORA :

- zmanjšati stresne situacije na delovnem mestu in krepiti odpornost proti stresu, - dvigovati psihoﬁ zične sposobnosti, - povečati učinkovitost dela,

- ohranjati in zboljšati zdravstveno stanje, - obnoviti energijo, vplivati na boljšo motiva-

cijo za delo,

- ustvariti sproščeno vzdušje,

- zmanjšati negativne posledice sedenja in slabega zraka.

IZVAJALCI: ﬁ zioterapevtke Centra za medicinsko rehabilitacijo

KJE: na tapisonu za drugim seminarjem v 1.

kleti Kliničnega centra

KDAJ: od ponedeljka do petka ob 13. uri TRAJANJE: 15 minut

NAMENJENO: vsem zaposlenim, ki želijo narediti nekaj zase

ZAKAJ: za sprostitev, druženje in pozitivno energijo vseh zaposlenih v Kliničnem centru PRIPOROČAMO, da se aktivnega odmora udeležite vsaj dvakrat na teden

PRIČETEK: od ponedeljka do petka od 3.

septembra 2007

PRIDRUŽITE SE NAM

Milena Klopčič, dipl. ﬁ zioterapevtka, Center za medicinsko rehabilitacijo

AKTIVNI ODMOR

Izkazalo se je, da je pobuda dobro sprejeta.

V počastitev mednarodnega dneva medicinskih sester smo se prvič družili v aktivnem odmoru.

Zaposlene v KC vabimo, da za nekaj minut odložite delovne obveznosti in se nam od septembra dalje pridružite pri AKTIVNEM ODMORU, ki smo ga pripravili sodelavci Centra za medicinsko rehabilitacijo, s soglasjem gospe mag.

Darinke Miklavčič, generalne direktorice KC in gospe Erne Kos Grabnar, glavne medicinske sestre Kliničnega centra.

(6)

Aktualno

mag. Maja Klančnik Gruden, Mojca Dolinšek

REZULTATI

Nacionalne ankete o

izkušnjah pacientov v bolnišnici

Standardizirano anketo za paciente v akutnih in psihiatričnih bolnišnicah so pripravili na Ministrstvu za zdravje na osnovi vprašalnika Picker inštituta za Evropo. Vprašalnik je obsegal 6 strani in 52 vprašanj zaprtega tipa, ki so bila razporejena v šest sklopov: sprejem v bolnišnico, delo zdravnika in medicinske sestre, zdravljenje, lajšanje bolečin, bolnišnično okolje in prehrana, odpust iz bolnišnice. Anke- ta je potekala v sedemindvajsetih slovenskih bolnišnicah, anketne liste je izpolnilo 7544 pacientov. V Kliničnem centru smo anketo po navodilih izvedli na treh kliničnih oddelkih:

internem, kirurškem in ginekološkem. Anketne liste je izpolnilo 500 pacientov, veljavno izpol- njenih je bilo 481 anketnih listov. V vzorec je bilo zajetih 60 odstotkov oseb ženskega spola, najštevilčnejša starostna skupina je bila od 50 do 59 let, prevladujoča izobrazba je bila srednješolska, delež oseb, ki se je že zdravil v naši bolnišnici v preteklosti, pa je bil 49,2 odstotkov.

Rezultati zbrani na osnovi ankete o izkušnjah pacientov, ki so se zdravili na treh oddelkih KC Ljubljana, kažejo, da so pacienti na splo- šno zelo zadovoljni z zdravljenjem in bivanjem v bolnišnici. Skupna povprečna ocena izkušenj pacientov v KC Ljubljana je bila 84,2 na lestvici od 1 do 100, kar je sicer malo slabše

od slovenskega povprečja, kjer je bila skupna povprečna ocena 85,9.

Med ocenami na podlagi izkušenj pacientov v KC Ljubljana od slovenskega povprečja najbolj odstopata sklopa Sprejem v bolnišnico ter Bolnišnično okolje in prehrana. Edini sklop, ki izstopa v pozitivni smeri, oziroma so ga pacienti v KC Ljubljana ocenili bolje od slovenskega povprečja, je sklop Delo medicinske sestre. Med posameznimi trditvami pa so pacienti najbolje ocenili naslednje trditve:

• Zdravniki so si razkužili roke preden so me začeli pregledovati.

• Medicinske sestre so si razkužile roke, preden so pri meni začele izvajati poseg.

• Na vprašanja, ki sem jih zastavila medicinski sestri, sem dobil/-a odgovore na meni razumljiv način.

• Medicinske sestre so mi dajale občutek, da spremljajo in obvladujejo vsa naročila in dejavnosti v zvezi z mano.

• Medicinske sestre so mi vedno razložile namen posega, ki ga bodo opravile pri meni.

• Ob sprejemu v bolnišnico sem podpisal/-a izjavo o posredovanju informacij v zvezi z mojim zdravstvenim stanjem.

Pozitivno presenečajo rezultati glede raz- kuževanja rok, ki kažejo, da si tako zdravniki kot medicinske sestre v več kot 90 odstotkih

razkužujejo roke pred pregledovanjem bolnikov oz. pred izvajanjem posegov, kar je eden od kazalnikov, da je aktivno delo, ki smo ga v zadnjih letih vložili v to področje, smiselno in učinkovito.

Ne glede na skupno dobro oceno, pa so iz rezultatov razvidna tudi področja, ki so jih pacienti ocenili s povprečno oceno manj kot 4 na lestvici od 1 do 5. To so področja, ki po smernicah Ministrstva za zdravje zahtevajo prednostno obravnavo. S povprečno oceno manj kot 4 so bile v KC Ljubljana ocenjene sledeče trditve:

• Zdravnik se je o meni in moji bolezni pogovarjal v prisotnosti drugih oseb kar me je motilo.

• Zdravniki so pred mano govorili o meni, kot da me ni.

• Medicinske sestre so pred mano govorile, kot da me ni.

• Zgodilo se je, da so mi različni zaposleni dali nasprotujoče si informacije o moji bolezni, zdravljenju in zdravstveni negi.

• Preden sem začel/-a jemati novo zdravilo, so mi razložili, kakšni so možni stranski učin- ki.

• Ponoči sem se zbujal/-a zaradi hrupa na oddelku, ki ga je povzročalo zaposleno osebje.

• Ali ste bili v bolnišnici seznanjeni s pravicami in dolžnostmi, ki jih imate kot bolnik?

Na podlagi rezultatov, ki so objavljeni tudi na spletni strani KC Ljubljana, bomo v nadaljevanju – skupaj z oddelki, ki so sodelovali v anketi – izdelali podrobno poročilo ter načrt izboljšav.

Eden od kazalnikov kakovosti v zdravstvu je tudi zadovoljstvo pacientov tekom zdravstvene obravnave v bolnišnici. V ta namen smo na pobudo Ministrstva za zdravje tudi v Kliničnem centru Ljubljana sodelovali pri izvedbi Nacionalne ankete o izkušnjah pacientov v bolnišnici, ki je potekala v vseh slovenskih bolnišnicah. Ugotovitve ankete naj bi spodbudile bolnišnice k izboljševanju svojega dela z vidika izkušenj pacientov ter dale splošni javnosti informacijo o kakovosti zdravstvene obravnave, kot jo vidijo pacienti.

0 20 40 60 80 100

Slovenske bolnišnice KC Ljubljana

Skupaj Sprejem v bolnišnico Delo medicinske sestre Bolnišnično okolje in prehrana Zdravljenje Odpust iz bolnišnice Delo zdravnika

Graf: Primerjava izkušenj pacientov v KC Ljubljana s slovenskim povprečjem

Vir: Robida A. (ur.) Nacionalna anketa o izkušnjah pacientov v bolnišnici, leto 2006

(7)

7

Aktualno

Erna Kos Grabnar, viš. med. ses., glavna med. sestra KC Ljubljana

SKORAJ ODLIČNO

Bolniki so delo medicinskih sester ocenili z 91 točkami (od 100 možnih)

prof. dr. Ksenija Geršak, dr. med., svetnica, pomočnica strokovne direktorice KC za znanstve- no – raziskovalno dejavnost

Interni razpis za razvojno- raziskovalno delo v KC

Obveščamo vas, da je z internim dopisom št. 01-176/107, izdanim 15. maja 2007, objavljen interni razpis Kliničnega centra Ljubljana za terciarna razvojna sredstva za leto 2007.

Bolniki so v nacionalni anketi o izkušnjah v bolnišnici delo medicinskih sester ocenili zelo dobro. Od možnih 100 točk smo jih dobili 91.

Na dosežek smo lahko ponosni. Toda so tudi bolnišnice, ki so prejele 96 točk, zato je ocena obenem priložnost , da izboljšamo stanje in postanemo v očeh naših bolnikov ODLIČNI.

To zlahka zmoremo, kar smo v zdravstveni negi že večkrat dokazali.

Kje so nam bolniki dodelili zelo visoko oceno, prav dobro ali odlično?

- medicinske sestre so mi vedno razložile postopek in namen postopka, ki so ga opravile - medicinske sestre so mi dajale občutek, da

spremljajo in obvladujejo vsa naročila in

dejavnosti v zvezi z mano

- medicinske sestre so si razkužile roke pred začetkom posega

- medicinske sestre so varovale mojo zaseb- nost pri pogovoru, na viziti…

Kje pa smo dobili oceno manj kot prav dobro:

- medicinske sestre so pred mano govorile kot da me ni

- predolgo je trajalo, da je prišla medicinska sestra, potem, ko sem jo poklical

- na vprašanja, ki sem jih zastavil medicinski sestri, nisem dobil odgovora na meni razumljiv način

Skušajmo se vživeti v bolnika, bolnik ima

pravico in si največkrat želi sodelovati, saj gre zanj in za njegovo bolezen. Ob predaji službe, na sestrski viziti ali ko delamo v bolniški sobi, ga vključimo v pogovor. Hvaležen nam bo.

Glede čakanja na zvonec, se moramo zavedati, da, če nas bolnik pokliče, nas rabi. Želi nas takoj. Zaskrbljujoče je, da je v anketi kar 0,6 odstotkov bolnikov navedlo, da ni imelo možnosti poklicati medicinske sestre. Eden od vzrokov so prav gotovo dotrajane klicne naprave in zasilne postelje, ki nimajo zvonca.

In še nazadnje, govorimo in razlagajmo v

»bolnikovem jeziku«, na način, da nas bo razumel.

Čestitam vsem medicinskim sestram in želim, da naslednjič dosežemo 100 točk.

Kot ste bili že predhodno seznanjeni je mo- goče za razvojna sredstva kandidirati s prijavo v elektronski obliki, ki jo najdete na intranetni spletni strani KC, pod rubriko »terciarna dejavnost« na e-naslovu: http://www.intranet.

kclj.si/.

Prijavo bo mogoče oddati najkasneje do 30.

06. 2007.

Navodila za izpolnjevanje predpisanega e- obrazca so pripeta na istem spletnem naslovu.

Za oddajo prijave oziroma za dostop do obrazca boste potrebovali uporabniško ime in osebno geslo. Zaprte ovojnice z gesli bodo na voljo pri ga. Jani Trdan (telefon: 25-85), na upravi KC Ljubljana, Zaloška cesta 2, pritličje – levo. Dostopi za prijavo bodo aktivni z dnem, ko boste dvignili osebna gesla.

Geslo omogoča dostop do svoje prijave oziroma do prijav znotraj posamezne organizacijske enote.

Po zaključku razpisa bodo v oceno predlogov vključeni predstojniki s strokovnimi kolegiji klinik in oddelkov ter Komisija za klinične raz- iskave, ki bo vodila celotni postopek. Končni izbor projektov bo potrdil strokovni svet KC.

(8)

Aktualno

Dominika Oroszy, dr. med., KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok

Koordinacija operativne dejavnosti v centralnem operacijskem bloku

Na Kirurški kliniki že leto dni poteka projekt za celovito reorganizacijo dela v Centralnem operacijskem bloku, da bi iz- boljšali koordinacijo izvajanja operativne dejavnosti in tako učinkovitejše izrabili operacijske prostore in kadrovske vire.

Reorganizacija dela naj bi spodbudila boljše sodelovanje posameznih poklicnih skupin pri izvajanju operativne dejavnosti in zagotovila boljše delovne pogoje v Centralnem operacijskem bloku.

V sodelovanju z vodstvom Kliničnega centra in Kirurške klinike smo pripravili organizacijsko strukturo vodenja in Pravilnik operacijskega bloka, kot zavezujoč dokument, ki ureja vse pomembne vidike sodelovanja poklicnih skupin.

Tako smo zagotovili osnovne pogoje za delo koordinatorja operacijskega bloka, ki z jasnimi pristojnostmi in pooblastili vodi posamezne poklicne skupine pri izvajanju operativne dejavnosti.

Koordinator operacijskega bloka pri svojem delu tesno sodeluje z vodji posameznih poklicnih skupin ( nadzorno medicinsko sestro pri anesteziji in nadzorno operacijsko medicinsko sestro in nadzornim anesteziologom), ki sestavljajo koordinatorski tim.

Prvi rezultati koordinacije operativne dejavnosti so spodbudni.

Analiza operativne dejavnosti v prvih treh mesecih kaže na boljšo izkoriščenost operacijskih dvoran in večjo učinkovitost dela posameznih poklicnih skupin.

Zgodnejši začetek prvega operativnega posega v večini operacijskih dvoran ( 15 min) smo dosegli z boljšo organizacijo spremljevalne službe in sprejema bolnikov v COB.

S pravočasnim začetkom anesteziološke oskrbe bolnika, začetkom dela operacijskih medicinskih sester in prihodom kirurgov smo uspeli zmanjšati problem poznega začetka operativnih posegov.

Graf 1. Začetki prvega operativnega posega v posameznih operacijskih dvoranah

Realizacija operativnega programa na posameznih kliničnih oddelkih se je povečala.

Zmanjšanje števila odpadlih operativnih posegov smo uspeli doseči s premeščanjem operativnih posegov v druge operacijske dvorane in interdisciplinarnim koriščenjem posameznih operacijskih dvoran.

Obseg operativne dejavnosti v COB se je povečal. V prvih treh mesecih smo opravili 173 dodatnih operativnih posegov. Gre za operativne posege, ki niso bili načrtovani in so jih posamezni klinični oddelki opravili dodatno poleg rednega operativnega programa ali za urgentne operativne posege, ki smo jih opravili v dopoldanskem času in s tem razbremenili dežurno službo.

Veliko dodatnih operativnih posegov so posamezni klinični oddelki opravili v drugih operacijskih dvoranah, tako smo izkoristili proste prostorske in kadrovske kapacitete.

Doseženi rezultati so posledica skupnih naporov vseh, ki delamo v Centralnem operacijskem bloku, pripravljenosti in sodelovanja kliničnih oddelkov in vodstva KC.

Delo koordinatorja operacijskega bloka ostaja velik izziv in priložnost za posamezne poklicne skupine, da prevzamejo organizacijo izvajanja operativne dejavnosti.

Koordinacija zahteva dobro sposobnost ko- munikacije, socialno kompetenco, doslednost in veliko mero dobre volje.Trenutno opravljamo to funkcijo anesteziologinja, anestezijski medicinski tehnik in operacijska medicinska sestra.

Koordinatorski tim v Centralnem operacijskem bloku. Z leve proti desni: Robert Copič, dipl. zn- koordinator operacijskega bloka, Sonja Trobec, dipl. med. ses. - nadzorna medicinska sestra pri anesteziji, Dominika Oroszy, dr. med- koordinator operacijskega bloka,Marija Trošt viš. med. ses. - nadzorna operacijska medicinska sestra, Alenka Slak, viš. med. ses - vodja operacijskega bloka.

(9)

9

Aktualno

Izvajanje programa januar - april 2007

Elementi programa Letni plan JANUAR - APRIL

2007 Realizacija 2006 Realizacija 2007 % R/P indeks

1 2 3 4 5=4:2 6=4:3

OP srca 953 391 411 43,1 105,1

Transplantacije 195 66 60 30,8 90,9

srca 6 2 5 83,3 250,0

jeter 10 4 2 20,0 50,0

ledvic 41 17 9 22,0 52,9

roženice 40 12 12 30,0 100,0

KM 69 23 30 43,5 130,4

pljuč 1 0 0 0,0

avtologna TR hondrocitov 25 8 2 8,0 25,0

gojenje in presaditev kože 1 0 0 0,0

ledvice s trebušno slinavko 2 0 0 0,0

Dialize (ZZZS) 66.341 21.477 20.612 31,1 96,0

PROGRAM Letni plan JANUAR - APRIL

2007 Plan Realizacija

2006

Realizacija 2007

% R/P indeks

1 2 3 4 5 6=5:3 7=5:4

Število hospitaliziranih bolnikov 97.498 32.499 33.135 34.079 104,9 102,8

Program ZZZS (bolniki) 95.698 31.899 32.910 33.743 105,8 102,5

Drugi plačniki (bolniki) 1.800 600 225 336 56,0 149,3

Vse postelje 2.273 2.273 1.972 2.273 100,0 115,3

Ležalna doba 5,96 5,96 5,74 5,87 98,5 102,3

Procent zasedenosti postelj 84,00 84,00 70,67 73,53 87,5 104,0

Doječe matere (ZZZS) 1.867 622 656 762 122,5 116,2

Spremljevalci (ZZZS) 129 43 58 59 137,2 101,7

Neak. obravnava - štev. dni (ZZZS) 28.814 9.603 18.502 12.683 132,1 68,5

Obiski v spec.ambulantah 694.898 231.630 243.634 237.908 102,7 97,6

Program ZZZS (obiski) 688.978 229.658 241.724 236.046 102,8 97,7

Drugi plačniki (obiski) 5.920 1.972 1.910 1.862 94,4 97,5

Obiski v funkcionalnih enotah 240.294 80.098 86.132 88.746 110,8 103,0

Odpuščeni bolniki za ZZZS 95.698 31.899 32.910 33.743 105,8 102,5

iz mesta Ljubljane 32.383 10.794 11.417 11.734 108,7 102,8

iz preostalega dela regije Ljubljane 34.501 11.500 11.996 12.279 106,8 102,4

iz drugih regij 26.566 8.855 9.264 9.376 105,9 101,2

(10)

Predstavljamo

V delovanju KOOKIT se prepletata dve temeljni aktivnosti: dejavnost otroške kirurške ustanove kot bolniškega oddelka in multidi- sciplinarna dejavnost pediatrične intenzivne terapije, ki je osrednja in vodilna v Sloveniji.

Obe dejavnosti se med seboj dopolnjujeta v strokovnem, kadrovskem in organizacijsko – poslovnem pogledu.

»Otroška kirurgija« v Sloveniji

Kirurška stroka v Sloveniji nima specializacije otroške kirurgije. Otroke zdravijo kirurgi specialisti posameznih kirurških specialnosti, kar omogoča vrhunsko zdravstveno obravnavo otroka. Na ljubljanski Kirurški kliniki so kirurgi organizacijsko vezani na svoje klinične oddelke Kirurške klinike in vodijo kirurški del zdravljenja otrok.

Ljubljanski model združevanje

»kirurških« in »pediatričnih«

bolnikov na skupnih oddelkih

Temeljna značilnost KO je stalno multidisciplinarno sodelovanje: kirurgije, pediatrije in anesteziologije pa tudi drugih strok, ki sodelujejo v zdravstveni obravnavi otroka - kirurškega bolnika. Takšen način delovanja omogoča celostno zdravstveno obravnavo otroka. V Slo- veniji in v svetu je znan kot “ljubljanski model” in so ga povzele tudi druge bolnišnice v Sloveniji.

Njegov avtor je prof. dr. Pavle Kornhauser.

Pediatri, ki so zadolženi za pediatrični del zdravljenja, ves čas sodelujejo s kirurgi. V dol- gih letih sodelovanja se je med nami ustvarilo dobro sodelovanje in medsebojno zaupanje.

Če povem naravnost ne zato, ker smo morda dobri prijatelji, ampak, ker zlasti na področju intenzivnega zdravljenja pediatrija kirurgiji največ ponudi in ji omogoča tudi opravljanje najbolj zahtevnih kirurških posegov pri otrocih vseh starosti. Zdravstveno nego opravljajo me-

dicinske sestre in zdravstveni tehniki. Fiziotera- pevti, ki izvajajo lokomotorno ﬁ zikalno terapijo, organizacijsko pripadajo Centru za medicinsko rehabilitacijo Kliničnega centra, ﬁ zioterapevti za respiratorno terapijo pa Kliničnemu oddelku za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok Kirurške klinike. Zdravstvena obravnava je organizirana v treh stopnjah: navadna nega, intenzivna nega in intenzivna terapija.

Število postelj 67

Število odpuščenih bolnikov

2.676

Ambulantni pregledi 2.756

Ležalna doba 4,7 dni

Zdravniki 13

Medicinske sestre 19

Zdravstveni tehniki 72

Vsi zaposleni 117

Prostori v m²danes 1.812

Prostori v m²v NPK cca 2.000

Intenzivna terapija otrok

Enote za intenzivno terapijo otrok (EIT), omogočajo vrhunsko intenzivno zdravljenje, diagnostiko in zdravstveno nego kritično bolnih otrok in umetno podporo vsem organom, ki jo je danes sposobno opravljati zdravstvo. V EIT zdravimo življenjsko ogrožene novorojenčke, dojenčke in otroke, ki potrebujejo vrhunsko zdravstveno obravnavo od rojstva in zaenkrat do 14. leta starosti, ne glede na naravo bolezni.

Torej zdravimo tako kirurške kot tudi nekirur- ške bolnike. Gre torej za multidisciplinarno intenzivno enoto.

EIT KOOKIT je osrednja enota za pediatrično intenzivno terapijo v Sloveniji in s 400 - 450 sprejemi letno ena večjih v Evropi. 75 odstotkov sprejetih otrok je kirurških bolnikov.

»Nekirurški« otroci predstavljajo približno 25 odstotkov sprejetih otrok in 28 odstotkov po obsegu dela. 64 odstotkov otrok v EIT je

priključenih na respirator, imajo motnje delovanja srca in obtočil in sodijo v III. težavnostno stopnjo intenzivne terapije. Večino neki- rurških bolnikov predstavljajo novorojenčki v hudi dihalni stiski. Glede sestave bolnikov v prihodnjem obdobju ne pričakujemo bistvenih sprememb.

V EIT opravljamo najbolj zahtevne načine intenzivnega zdravljenja sodobne medicine, vključ- no z dolgotrajno zunajtelesno oksigenacijo (ECMO). Po razvrstitvi enot za intenzivno terapijo Združenja za intenzivno medicino Slovenije sodi EIT v skupino A. Menimo, da je smotrno imeti v Sloveniji samo eno multidisciplinarno enoto za intenzivno terapijo najvišjega, t.j.

A ranga. Samo koncentracija najbolj zahtevnih kritično bolnih otrok lahko omogoča obdržati zadostno kakovostno raven zdravljenja in je zaenkrat mogoča samo v Kliničnem centru, kjer so na razpolago najbolj zahtevne diagno- stične preiskave in na voljo vrhunska kirurgija ter druge specialnosti. V EIT sprejemamo tudi otroke ostalih operativnih strok - npr. ortope- dije, čeljustne kirurgije, otorinolaringologije ali okulistike. Zato je EIT nepogrešljiva za Klinični center in državo Slovenijo.

Prevoz življenjsko ogroženih novorojenčkov in dojenčkov

Poseben del dejavnosti enot za intenzivno terapijo predstavlja transportna služba za prevoz kritično bolnih novorojenčkov in dojenčkov dokler gredo v inkubator (po načelu

"evakuacije k sebi"). Večje otroke na področju ljubljanskih zdravstvenih ustanov transportira SNMP, ki deluje pri Zdravstvenem domu Ljubljana, otroke nad dvema letoma starosti iz drugih slovenskih bolnišnic pa helikopterska služba Kliničnega centra. Z ustrezno opremo in usposobljenim kadrom (zdravnik in višja medicinska sestra) prepeljemo k sebi od 150 do 160 otrok letno. Večino z reševalnim avto- doc. dr. Janez Primožič, dr. med., svetnik

Klinični oddelek

za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo

Klinični oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo (v nadaljevanju KOOKIT) je samostojna, strokovna organizacijska enota Kirurške klinike Kliničnega centra v Ljubljani. Tu se zdravijo otroci zaradi kirurških obolenj, od rojstva do 14. leta starosti, sedmih kirurških kliničnih oddelkov za: abdominalno kirurgijo, kirurgijo srca in ožilja, nevrokirurgijo, torakalno kirurgijo, travmatologijo, urologijo in kirurške infekcije.

(11)

11

Predstavljamo

mobilom, na večje razdalje pa s helikopterjem letalske enote policije.

Kadri

Če bi glede na obseg dela hoteli upoštevati pravila izmenskega dela zdravnikov, bi takoj potrebovali vsaj štiri nove specialiste pediatre.

Pomagamo si tako, kot drugje v Kliničnem centru, s kombinacijo izmenskega dela in dežurne službe. Hudo zaskrbljujoča je tudi menjava nekaj generacij zdravnikov, ki bodo šli v pokoj v naslednjih letih in jih bo treba na izjemno zahtevnih delovnih mestih, kot je pediatrična intenzivna terapija, nadomestiti. Imamo nekaj odličnih mladih kolegov in kolegic, ki pa še opravljajo specializacijo iz pediatrije. V kakšni meri bo ta problem uspel reševati obstoječi sistem zborničnih specializacij, ostaja odprto vprašanje. Delo v enotah intenzivne terapije, ne samo pediatričnih, je zelo zahtevno, izjemno naporno in žal slabo nagrajevano. Torej za marsikaterega mladega zdravnika, kljub strokovnemu izzivu in človeškemu zadovoljstvu ob reševanju kritičnih stanj, manj vabljivo.

Problem pomanjkanja diplomiranih medicinskih sester rešujemo s podpiranjem študija na Visoki zdravstveni šoli v Ljubljani in Mariboru, seveda v okviru svojih ﬁ nančnih zmožnosti in z dele- giranjem delovnih pristojnosti po opravljenem izpitu, ki ga predvideva zdravstvena nega. Skozi leta se je izkazalo, da so tisti zdravstveni delavci, katerih strokovni razvoj izhaja iz dobrega poznavanja celotnega delovnega procesa, naj- boljši. Dobro usposobljene medicinske sestre in zdravstveni tehniki so temelj kakovostne oskrbe bolnega otroka. Imamo srečo, da imamo na KOOKIT odlično ekipo.

Delo s starši

Oddelek je za obiske staršev odprt 24 ur na dan, ker bolan otrok starše tudi najbolj potrebu- je. Starši zahtevajo s strani zdravstvenih delav- cev vedno večjo pozornost. Sedanje generacije staršev so že »računalniške generacije« in starši so dejansko del aktivne informacijske družbe.

Pridobijo si veliko informacij, veliko pa jih zahtevajo od zdravnikov in tudi vsega zdravstvenega osebja. Zavedajo se, da imajo pravico, da so izčrpno informirani o bolezni svojega otroka.

Ukvarjanje s starši predstavlja za zdravstveno osebje dodatno delo, ki ga lahko opravljajo do meja svojih strokovnih sposobnosti. Stalna prisotnost staršev pa tudi omogoča, da del dnevnih opravil napravijo ob otroku starši. Me- dicinske sestre in zdravstvene tehnice in tehniki so ob usodah zlasti kritično bolnih otrok, ki jih doživljajo kot svoje, hudo psihično obreme- njeni. Zato bi bila strokovna pomoč psihologa

dostikrat nujno potrebna, ne samo za otroke in starše, pač pa tudi za obvladovanje stresnih si- tuacij, ki so jim na takšnem oddelku izpostavljeni zdravstveni delavci. Prizadevali si bomo, da čim prej zaposlimo psihologa.

Večji strokovni dosežki

Naj omenim le tiste v zadnjem obdobju, ki so povezani z intenzivnim zdravljenjem otroka.

Zaenkrat uspemo našim otrokom zagotoviti enake sodobne načine intenzivnega zdravljenja, kot v najrazvitejših evropskih centrih. Na področju respiratorne podpore so to vsi načini sodobne ventilacije in tudi dolgotrajna zunaj- telesna membranska oksigenacija (angl. extra- corporeal membranous oxygenation-ECMO), kjer dosegamo s tujimi centri primerljive uspehe zdravljenja. V zadnjem obdobju izpopolnju- jemo načine stalnega spremljanja možganske funkcije (nevromonitoring) pri kritično bolnih otrocih kot je npr. amplitudna povprečena en- cefalograﬁ ja (CFM) in meritve pH ob merjenju znotrajlobanjskega pritiska. V bližnji prihodnosti imamo v načrtu tudi tkivno oksimetrijo, kot pomembno metodo za spremljanje možganske oskrbe s kisikom. Hemodinamski monitoring, ki je v načelu enak kot pri odraslih, smo dopolnili s PiCCO sistemom. Na področju zgodnje- ga odkrivanja septičnih stanj združujemo raziskovalne dosežke s klinično prakso. Ker razvijanje novih metod presega možnosti rednega ﬁ nanciranja s strani Kliničnega centra, si pomagamo z donacijami, in tu imamo zaenkrat srečno roko. Večino metod, vključujoč celo projekt dolgotrajne zunajtelesne oksigenacije (ECMO), smo speljali z donacijami. Izjemno pozornost posvečamo higiensko-epidemiolo- škemu spremljanju bolnikov in okolja.

Raziskovalna dejavnost in pedagoško delo

Raziskovanje je pomemben del delovanja EIT.

Vključuje najprej preverjanje rezultatov zdravljenja, njihovo primerjanje z drugimi podobni- mi enotami in sledenje otrok, ki so se zdravili v EIT. Sledenje je pomembno zlasti pri kritično bolnih novorojenčkih. Prve študije v naši EIT so potrdile, da se je psihoﬁ zično kasneje normalno razvijalo 89 odstotkov novorojenčkov in da EIT zagotavlja kvalitetno preživetje otrok. Povpreč- na smrtnost otrok, zdravljenih v EIT v ZDA je bila v zadnjih letih 2,6 odstotka, medtem ko je v EIT KOOKIT okrog 4 odstotke.

V vrednotenju možganske okvare kritično bolnih novorojenčkov, zlasti teh s hipoksično- ishemično encefalopatijo (HIE) smo preučevali različne biokemične kazalce možganske okva-

re. Pri dolgotrajnem nevropsihološkem sledenju teh otrok smo ugotovili dobro prognostično vrednost CK in LDH v serumu in likvorju. So- delovali smo v multicentrični študiji terapevtske hipotermije celega telesa novorojenčka.

V zadnjih dvajsetih letih smo preučevali različne kazalce vnetja pri kritično bolnih novorojenčkih in otrocih s sumom na hudo okužbo. Hkrati smo preučevali tudi pogostnost hipofosfatemije in intracelularni fosfat pri sepsi in šokovnih stanjih. Ta del raziskovalne dejavnosti poteka v okviru projekta, ki ga uspešno vodi prof. dr.

Metka Derganc in ga ﬁ nancira Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Preuče- vali smo tudi imunološke spremembe pri hudo bolnih otrocih po velikih srčnih operacijah.

Rezultat tega dela je vrsta člankov v priznanih tujih (SCI) in tudi domačih medicinskih revijah.

KOOKIT ima 3 doktorje znanosti in enega kadidata za doktorja znanosti. Šest od 12 zdravnikov ima magisterij. Eden ima naziv primarij.

KOOKIT je učna baza za študente medicine in druge zdravstvene delavce.

Med rednimi oblikami izobraževanja, ki ga opravljamo za slovenske zdravnike, so redni seminarji. Lani smo organizirali že 10. seminar

“Kritično bolan in poškodovan otrok – razpo- znava, zdravljenje in prevoz” ter 6. seminar za medicinske sestre in zdravstvene tehnike

“Kritično bolan in poškodovan otrok – razpo- znava, zdravljenje in zdravstvena nega”. Prav tako potekajo dvakrat letno tudi redni tečaji iz reanimacije Evropskega združenja za urgentno medicino

Zgodovinski oris

Otroški oddelek je bil ustanovljen leta 1968, kot eden izmed oddelkov tedanje Kirurgične klinike v Ljubljani. Do leta 1974 je deloval v stavbi stare Kirurške klinike na Zaloški cesti. Leta 1974 se je preselil v novo stavbo Kliničnega centra, kjer deluje danes.

Od ustanovitve dalje se je Oddelek stalno strokovno razvijal in si je leta 1996 z izpol- nitvijo zahtevanih strokovnih meril pridobil naziv Klinični oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo s sklepom Ministrstva za zdravstvo Republike Slovenije.

Strokovno sodelovanje

Klinični center ima zaenkrat še to veliko prednost, da lahko vedno - podnevi ali ponoči - k reševanju kritično bolnega otroka pritegnemo ljudi z izjemnimi izkušnjami in strokovnim zna-

Nadaljevanje na strani 25

(12)

Informatika

1.1 Ločena lokalna omrežja

V KC so v nekaj letih nastala med seboj ločena lokalna omrežja, ki so vsa temeljila na Novellovi tehnologiji. Tedaj so – pod okriljem Informacijskega centra KC – s programskim orodjem Clipper razvili ambulantni program PAW. Namenjen je bil uporabi na posamičnih računalnikih, deloval pa je tudi v omrežnem okolju. Zbiral je administrativne podatke bolnikov, strokovnih pa ne. Zato smo se na IKN odločili razviti svoj program, ki bi zajemal naše strokovne podatke in ki bi deloval kot nadgra- dnja programa PAW.

Tudi mi smo program – poimenovali smo ga IP1 – razvijali s programskim orodjem Clipper.

Leta 1994 smo z njim že prešli na novi način vodenja strokovnih podatkov. Oba programa sta delovala v našem lokalnem omrežju; do leta 2000 smo v lastni bazi zbrali 60.000 vpisov.

Podatki za obračun ambulantnih storitev so se zbirali s programom PAW, ob koncu meseca pa smo jih prenašali na diskete in pošiljali v Informacijski center, ki je pripravljal končne obračune.

1.2 Enoviti informacijski sistem KC- IKN (BIS-IP2)

Sočasno z uvedbo kartice zdravstvenega zavarovanja je KC v letu 2000 prešel na skupni bolnišnični informacijski sistem (BIS), ki temelji na bazi Datacom, uporabniški vmesnik pa je napisan za okensko okolje. S tem je KC začel

ukinjati dotedanje lokalne informacijske sisteme, saj je funkcijo programa PAW prevzemal program BIS. Ta deluje prek skupne informacijske infrastrukture KC. Program BIS že posega tudi v reševanje strokovne problematike, vendar ne tako obsežno in temeljito, kot jo je naš program IP1. Na IKN smo zato morali razviti nov program, ki naj bi primarno še vedno pokrival strokovne podatke IKN, obenem pa bi bil pri obravnavi bolnikov povezan s programom BIS.

1.3 IP2 – Baza Paradox

Na IKN smo se odločili obdržati že zbrane podatke svojih pacientov in smo staro bazo podatkov pretvorili iz oblike dBase III v obliko Paradox, ki smo jo lahko uporabljali v okenskem okolju. K temu smo razvili lasten program IP2, ki je temeljil na tej bazi podatkov in s katerim smo pokrivali vso strokovno problematiko, speciﬁ č- no za IKN, ki ni zajeta v sistemu BIS. Program IP2 smo razvili s programskim orodjem Delphi.

1.4 IP2 – Baza Microsoft SQL

Ob gradnji informacijske hrbtenice Kliničnega centra so bile zaradi enovitosti in povezljivosti različnih lokalnih informacijskih sistemov deﬁ ni- rane nekatere tehnološke osnove kot primarne;

med njimi baze Paradox ni bilo, obenem pa je delo z njo postalo moteče počasno, ko je bilo v njej že več kot 80.000 pregledov. Zato smo v letu 2004 program IP2 predelali za delo z bazo Microsoft SQL.

2 Potek obdelave bolnikovih podatkov

V sprejemni pisarni IKN stalno deluje program BIS. Ko se bolnik z napotnico in kartico zdravstvene zavarovalnice prijavi na IKN, se s tem programom zapiše njegov obisk v bazo Datacom na centralnih strežnikih KC. Bolnika nato napotimo v enega diagnostičnih laboratorijev, v katerih pa povsod teče le program IP2. Program IP2 na način ODBC izbere v centralni bazi KC bolnike, napotene na IKN, in prenese njihove splošne podatke v lastno bazo na lokalnem NT-strežniku. V IP2 poteka celotna obravnava bolnikovih podatkov, npr.

vnašanje rezultatov meritev in tekstovni opisi, kar se dogaja v diagnostičnih laboratorijih, v administraciji pa v IP2 vtipkajo tudi besedila izvidov. Obravnavo končamo spet s programom BIS, s katerim vnesemo v informacijski sistem KC obračunske podatke.

Ker želimo s programom IP2 zajemati le strokovne podatke IKN, prepuščamo vzdrževanje vseh drugih baz Informacijskemu centru KC.

Tako IP2 zajema iz sistema BIS podatke o pacientih in vse šifrante, kot so mednarodna klasiﬁ kacija bolezni (MKB-10), šifrant zdravnikov, zdravstvenih organizacij in druge, v lastni bazi pa imamo zapise vseh naših pacientov od leta 1994 dalje; trenutno jih je približno 160.000.

Na sliki 1 je prikaz toka podatkov v ambulantnem sistemu KO IKN. V nadaljevanju sta opisani pridobitvi sistema zadnjih dveh let, Doc. dr. Marjan Mihelin, univ. dipl. inž. el., Milan Grgič, univ. dipl. inž. el., Inštitut za klinično nevroﬁ ziologijo, Klinični center Ljubljana

Ambulantni informacijski sistem IP2 – povezava z bolnišničnim informacijskim sistemom Kliničnega centra (BIS KC)

Avtorizacija izvidov in digitalni diktafoni

Na Inštitutu za klinično nevroﬁ ziologijo (IKN) Kliničnega centra (KC) v Ljubljani smo računalnike začeli uporabljati leta 1969, ko smo dobili procesni računalnik HP 2114. Z njim smo razvili vrsto merilnih sistemov, uporabnih predvsem pri raziskovalnem delu. V tem obdobju v KC medicinske informatike še ni bilo, sploh pa sta bili procesna in poslovna informatika takrat še povsem ločeni.

V osemdesetih letih smo za merilne potrebe najprej nabavili računalnike HP, temelječe na sistemu Unix, ko pa so čez nekaj let postali dovolj zmogljivi tudi računalniki IBM PC, smo se povsem preusmerili nanje. Tako smo leta 1990, predvsem za potrebe merilnih diagnostičnih laboratorijev, vzpostavili kot prvi v Kliničnem centru, lokalno omrežje (LAN) v sistemu Novell 2.15c. Takrat se je tudi pokazalo, da sta si procesna in poslovna informatika glede uporabe informacijske infrastrukture čedalje bliže.

(13)

13

Informatika

to je avtorizacija izvidov (2006) in vpeljava digitalnih diktafonov (2007).

3 Digitalni diktafoni

Ambulantna obravnava pacientov na IKN je zahtevala ﬁ zični prenos pacientovih dokumen- tov, diktirnih kaset in predlogov izvidov med prostori administracije, diagnostičnimi laborato- riji in zdravnikovo sobo. Obenem smo opazili, da so se diktirne kasete občasno kvarile, po koncu tipkanja se je njihova vsebina izbrisala in zato ni bilo arhiva diktatov. Zaradi vsega naštetega smo v letu 2007 začeli uporabljati digitalne diktafone.

V administraciji, kjer tipkajo izvide, so na računalnik priključene slušalke in nožna tipka ter nameščen poseben program, kjer so vidni diktati takoj po prenosu v informacijsko omrežje. Diktati so v sistemu shranjeni v avdio formatu DSS, ki je posebej optimiran za govorno frekvenčno področje. Avtomatsko generirano ime avdio datoteke vsebuje ime avtorja diktata, datum prenosa iz diktafona v informacijsko omrežje in tip diktiranega izvida.

Zdravnik lahko posebej označi urgentne izvide, ki se v spisku diktatov v administraciji pojavijo v rdeči barvi. Po poslušanju začetka diktata se da ročno dopisati še ime pacienta, s čimer je delo v administraciji še bolj pregledno. Po zapisu diktata v ambulantni program IP2 dobi diktat status »dokončan« in se avtomatsko prenese v poseben imenik.

4 Avtorizacija

Po zapisu diktata iz avdio oblike v tekstovno obliko v naš ambulantni program IP2, dobi tak izvid status »napisan – neavtoriziran«. Preverja- nje, kateri izvidi so že pripravljeni za avtorizaci- jo, je zelo preprosto na katerem koli računalni- ku našega inštituta, kjer je prijavljen posamični zdravnik. Iz dobljenega spiska izbere svoj izvid, ga pregleda, po potrebi modiﬁ cira in na koncu z uporabo gesla avtorizira, s čimer se naredi naslednje:

- pod izvid se pripne skeniran podpis zdravnika;

- izvid se zaklene in ga drugi uporabniki ne morejo več spreminjati;

- tvori se izvid v PDF-obliki in se shrani na strežniku v arhivu izvidov;

- izvid dobi oznako, da je pripravljen za izpis na papir.

Če isti zdravnik kasneje želi na izvidu kaj spreminjati, ga lahko odklene in izvid modiﬁ cira, vendar se ob ponovnem zaklepanju tvori nova arhivska PDF-datoteka, pri čemer ostane tudi stara verzija arhivirana.

Po avtorizaciji dobi izvid status »napisan – avtoriziran – nenatisnjen«. Na podoben način, kot je za zdravnika prikazano na sliki 3, imajo v administraciji v meniju izbiro »Vse avtorizirane nenatisnjene preiskave«. Iz tega spiska izvide izberejo in izpišejo ter izročijo ali pošljejo pacientom.

Zasnova je bila predstavljena na strokovnem sestanku s področja slovenske medicinske informatike.

5 Zaključek

Z opisanim dvostopenjskim načinom (BIS – IP2) obdelave podatkov smo dosegli več ciljev:

- vzdrževanje splošnih baz na centralnem računalniku ne obremenjuje IKN;

- lokalne zahteve in probleme lahko rešujemo

»po meri«, optimalno za IKN, tudi z lastnim razvojem, neodvisno od razvoja BIS;

- program IP2 teče skoraj na vseh računalni- kih IKN, s čimer minimalno obremenjujemo centralni računalnik KC, komunikacijske povezave in program BIS.

Z uvedbo digitalnih diktafonov smo dosegli naslednje:

- manj hoje po hodnikih (boljša izkoriščenost delovnega časa);

- ni treba nabavljati kaset, baterijskih vložkov, manjša je poraba papirja (manjši strošek potrošnega materiala + ekološki učinek);

- krajši čas od diktiranja do izvida (bolj zadovoljni pacienti);

- možen je avdio arhiv izvidov;

- pregled nad delom pisarne.

Prednosti avtorizacije po informacijskem sistemu so:

- avtomatsko podpisovanje izvidov;

- arhiv izvidov v PDF-obliki (ob vsaki avtorizaciji);

- manj hoje po hodnikih (ob iskanju pravega zdravnika);

- skrbnejši odnos do slovenščine v izvidu (ker se izvid avtorizira tedaj, ko je čas);

- bolje izkoriščen zdravnikov čas, medtem ko se na pregled pripravlja naslednji pacient;

- pregled nad nedokončanimi izvidi.

Preiskovanec

Splošni podatki Medicinski podatki Rezultati preiskav IKN Zakljuèki Predal izvidov

Baza preiskovancev Druge baze podatkov

Mrežni tiskalniki

Diagnostièni aparat PC v diagn.lab.

Sprejem

Zdravnikov PC Baze podatkov

KC

Baza podatkov IKN

BIS

IP2

IP2

Èitalnik kartic

Izpis izvida

Inštitutu za klinièno nevrofiziologijo (IKN)

Avtorizacija Digitalni diktat Tipkanje

Digitalni diktafon

Administracija

IP2 +dikt.prg

Tok podatkov v ambulantnem sistemu KO IKN.

(14)

Utrip KC

Letos poteka petnajst let odkar smo v organizaciji takratnega Inštituta za anesteziologijo Kliničnega centra v Ljubljani pričeli z neprekinjenim podiplomskim izobraževanjem iz anesteziologije pod okriljem Fondation Eu- ropeenne d'Enseignement en Anesthesiologie oziroma Fondation for European Education in Anaesthesiology (FEEA).

FEEA je bila uradno ustanovljena 28. maja 1986 z namenom, da bi poenotili in izboljšali raven znanja iz anesteziologije v državah takratne Evropske skupnosti. To izobraževanje se je hitro razširilo na države Evropske unije in na države vzhodne Evrope. Slovenija je že leta 1990 pričela s pripravami na organizacijo centra FEEA, vendar nam je zaradi dogodkov v zvezi s samoosvojitvijo Republike Slovenije uspelo kot prvi državi izven Evropske unije or-

ganizirati prvi tečaj FEEA v aprilu leta 1993. Z organizacijo pridruženih FEEA centrov so leta 1995 pričeli v Južni in Srednji Ameriki, 2004 v Afriki in 2006 v Aziji, tako da sedaj deluje več kot 70 takih centrov.

Učni program FEEA je celovit in pokriva vsa področja naše specialnosti: anestezijo, intenzivno medicino, urgentno medicino, terapijo bolečine in respiracijsko terapijo, tako da je slušatelj, ki se udeleži celotnega ciklusa šestih tečajev (en tečaj na leto, ki traja dva dni in pol) seznanjen z najnovejšimi spoznanji naše stroke.

Izkušnje kažejo, da v obdobju šestih let nastanejo številna nova odkritja in spoznanja, ki narekujejo potrebo in vsebine za nov krog obnovitvenega izobraževanja. Glavni cilj FEEA izobraževanja je neprekinjeno obnavljanje in širjenje funkcionalnega znanja, kar tudi je in mora ostati stalna zdravnikova etična in moralna dolžnost.

Za uspešen potek FEEA izobraževanja so zaslužni številni domači in tuji predavatelji, strokovni sodelavci v organizacijskem odboru, kakor tudi sponzorji, ki so z razumevanjem ﬁ nančno podprli izvedbo tečajev. Aktivnosti FEEA centra Ljubljana v preteklem petnajstle- tnem obdobju prikazujemo v preglednici:

prof. dr. Vesna Paver – Eržen, dr. med., direktorica podiplomskega izobraževanja FEEA

Izobraževanje iz anesteziologije

15 let evropskega izobraževanja s področja anesteziologije (Fondation for European Education in Anaesthesiology, FEEA)

Podeljenih je bilo 37 diplom za zaključen 2. ciklus šestih tečajev FEEA

(15)

15

Utrip KC

Donatorje sta sprejeli generalna direktorica mag. Darinka Miklavčič, univ. dipl. ekon. in strokovna direktorica prof. dr. Saša Markovič, dr. med., višja svetnica. Posebna gostja pa je bila Mojca Senčar kot članica nadzorne skupine vseslovenske donatorske akcije Klinič- nega centra "Darujmo za CT!" in predsednica Europe Donne, Slovenskega združenja za boj proti raku dojk.

Ob tem je generalna direktorica mag. Darinka Miklavčič spregovorila o pomenu vseh donacij za Klinični center, za njegov razvoj in kvalitetno zdravljenje naših bolnikov. Prav posebno pozornost pa je namenila vseslovenski donatorski akciji Darujmo za CT, s katero je KC Ljubljana v dobrem letu dni zbral več kot 407 tisoč evrov in tako dosegel zadani cilj – zbrati tretjino sredstev celotne vrednosti za nakup aparata.

Zahvale za pomoč pa je kot članica nadzorne skupine akcije prejela tudi Mojca Senčar.

Na sprejemu donatorjev in vabljenih gostov je strokovna direktorica prof. dr. Saša Markovič, dr. med., višja svetnica, predstavila pomen donacij za strokovno delo zdravnikov in medicinskih sester. Prejeta sredstva so bila namenjena za razvoj izobraževalnega in znan- stvenega dela ter seveda tudi za nabavo novih, najmodernejših medicinskih aparatov.

Za kulturno popestritev srečanja je poskrbel mešani pevski zbor dr. Bogdana Derča in posebna glasbena gostja Nuša Derenda.

Služba za odnose z javnostmi

Na strokovnem srečanju sta prof. dr. Milan Lazar, dr. med., in prof. dr. Franjo Pikelj dr.

med, predstavila razvoj dosedanjega delovanje Respiracijskega centra, prim. asist. dr. Igor Muzlovič, dr. med., je predstavil monograﬁ jo, ki je izšla ob petdesetletnici , prof. dr. Franc Strle, dr. med., pa je spregovoril o pogledih na pomen in razvoj infektologije.

Respiracijski center Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani je začel redno delovati spomladi 1957. leta. Bil je prva intenzivna enota v Sloveniji in je tako postal zametek razvoja intenzivne medicine v naši državi. V petdesetih letih se je na Oddelku intenzivne

terapije zdravilo skoraj deset tisoč bolnikov.

Oddelek je imel v šestdesetih letih minulega stoletja, po zaslugi takratnega predstojnika oddelka prof. dr. Milana Lazarja, dr. med., pio- nirsko vlogo v svetovnem merilu pri zdravljenju tetanusa. Na oddelku so postavili merila za intenzivno zdravljenje akutnih bolezenskih stanj pri nekaterih infekcijskih boleznih. Pomembna je bila tudi vloga Respiracijskega centra pri zdravljenju z umetnim predihavanjem bolnikov s kroničnimi nevrološkimi obolenji.

Danes je to sodoben oddelek intenzivne terapije najvišje stopnje.

Služba za odnose z javnostmi

Zahvalna prireditev za donatorje

V Kliničnem centru Ljubljana smo letos že tradicionalno pripravili sprejem donatorjev, ki se jim je vodstvo osebno zahvalilo za donirana sredstva, namenjena tako v materialni kot tudi nematerialni obliki. V preteklem letu je Klinični center iz naslova donacij za opremo in v izobraževanja prejel skupaj 1.691.257,00 evrov sredstev.

Praznično v respiracijskem centru

Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja so v maju praznovali kar petdesetletnico uspešnega delovanja prvega slovenskega oddelka intenzivne terapije.

V avli Kliničnega centra pa so razstavili eno od prvih komor, ki je bila življenjskega pomena za bolnike v respiracijskem centru.

(16)

Utrip KC

Z novo razporeditvijo so pridobili 6 postelj intenzivne nege s prostorom za izolacijo bolnikov (ena od manjših sob ima svojo sestrsko bazo in je od ostalih ločena z drsnimi vrati tako, da je v primeru okužb možna izolacija) in sodobno sestrsko bazo, ki omogoča učinko- vito spremljanje bolnikov preko celega dneva.

Obnova je zajemala gradbeno-obrtniška in inštalacijska dela ter pohištveno opremo.

Velika prednost obnovljenih sob je varnejša in obsežnejša elektroinštalacija, ki je izvedena v skladu z najnovejšimi standardi. Novost je tudi hlajenje sob v poletnih mesecih. Prenova je

trajala od decembra 2006 do marca 2007.

Z njo so bolniki pridobili boljše pogoje bivanja in s tem tudi zdravljenja, zaposleni pa učinkovi- tejše pogoje dela, saj je prostor za oskrbovanje bolnikov večji kot v prejšnjih prostorih.

Vrednost investicije znaša 136.174,47 EUR.

Prenovo je ﬁ nanciral Klinični center Ljubljana.

Namen štirinajstdnevnega obiska je bil spo- znati delo respiratornih terapevtov v tamkajšnji bolnišnici in pridobiti nova znanja predvsem s področja neinvazivne ventilacije. Ogledali sva si delo na številnih oddelkih (neonatalnem, pe- diatričnem, travmatološkem, nevrokirurškem, kardiovaskularnem). Respiratorni terapevti v ZDA skrbijo za vsa področja respiratorne oskrbe (intubacije, menjava kanil, asistenca pri bronhoskopijah, delajo v hiperbarični komori, kardio-respiratornem laboratoriju,...). Dobra osnovna izobrazba jim omogoča širše delovne obveznosti. V primerjavi z nami imajo veliko boljše materialne možnosti in so zelo dobro opremljeni z različnimi pripomočki in aparati.

So zelo profesionalni, pozitivno naravnani do svojega dela in svojih kolegov. Večina dela tedensko več ur, kot je obvezno. Vseh 14 dni so nama prijazno odgovarjali na vsa najina vprašanja in bili zelo prijetni gostitelji. Velik vtis

je na naju naredila njihova izjemna prijaznost, odprtost in radovednost. Za slovo sva doživeli še prijetno presenečenje, saj sva bili posebni gostji na NBA tekmi v tamkajšnji Bobcats areni in po tekmi sva se srečali tudi s Primožem Brezcem (foto).

Srečanje s strokovnjaki iz ZDA nama je omo- gočilo boljši vpogled v naše delo. Dobili sva veliko novih smernic in idej. Njihovi protokoli in klinične poti so izdelani zelo natančno in nam bodo v pomoč pri oblikovanju naših. Obiski v tujini nam pomagajo oceniti našo respiratorno terapijo. Po predhodnih obiskih drugih bolnišnic po Evropi lahko ugotoviva, da doma delamo zelo dobro. V različnih metodah in postopkih respiratorne terapije ne zaostajamo za drugimi, ampak smo celo boljši. Naše zna- nje ne zaostaja za kolegi iz drugih bolj znanih bolnišnic. Žal pa so naše materialne možnosti in tehnična oprema slabe in so velikokrat ovira za razvoj našega oddelka. Vsako srečanje s tujimi strokovnjaki prinese nova spoznanja in izboljšuje kvaliteto in profesionalnost naše- ga dela. Zato si takih izmenjav želiva tudi v prihodnje.

Otvoritev prenovljenih sob za intenzivno nego v KO za nevrokirurgijo

V aprilu so v Kliničnem oddelku za nevrokirurgijo Kirurške klinike Kliničnega centra Ljubljana uradno odprli

prenovljene sobe za intenzivno nego. Iz treh bolniških sob so v skladu s potrebami in standardi pridobili tri povezane sobe za intenzivno nego. S pomožnimi prostori je bilo tako skupaj obnovljenih 119 m

²

.

Milena Grmič, višja ﬁ zioterapevtka in Tanja Redja, dipl. ﬁ zioterapevtka

Strokovni obisk v ZDA

V letošnjem januarju sva bili dve respiratorni terapevtki Oddelka za respiratorno terapijo KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok na obisku v bolnišnici Carolinas Medical Center v mestu Charlotte v ZDA. Obisk je posledica večletnega sodelovanja naše vodje Maje M. Potočnik z gospodom Garryem Dukesom, direktorjem oddelka za respiratorno terapijo v tamkajšnji bolnišnici.